Franja

Zadetki iskanja

  • secco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. suh, presušen; ekst. trd:
    terra secca suha zemlja
    pane secco suh kruh

    2. suh, mršav:
    essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

    3. pren. neprijazen, nevljuden:
    maniere secche neprijazne manire

    4. pren. kratek, nenaden, čist:
    accidente, colpo secco kap
    fare secco qcn. koga na mestu ubiti
    restarci secco na mestu umreti

    5. suh (vino)

    6. ekon.
    cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

    B) m

    1. suho, suho mesto:
    tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
    lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
    rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

    2. suša

    3.
    a secco na suho, suh
    lavatura a secco kemično čiščenje
    muro a secco gradb. suhi zid
    pittura a secco umet. seko tehnika
  • sfrangiatura f cefranje na resice; scefrano mesto
  • slabbratura f okrušenje; okrušenost; okrušeno mesto
  • sostituire

    A) v. tr. (pres. sostituisco)

    1. zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

    2. kem. substituirati, zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

    B) ➞ sostituirsi v. rifl. (pres. mi sostituisco) zamenjati, priti na mesto drugega:
    la democrazia si è sostituita alla dittatura demokracija je zamenjala diktaturo
  • strappo m

    1. trganje, paranje

    2. raztrgano mesto, luknja:
    strappo muscolare med. nateg mišice
    rammendare gli strappi pokrpati luknje

    3. pren. izjema; prekinitev:
    a strappi s prekinitvami, s presledki
    dare uno strappo nenadoma prekiniti zvezo
    fare uno strappo alla regola narediti izjemo v pravilu

    4. pren. pog. vožnja (z avtoštopom):
    chiedere uno strappo štopati

    5. šport poteg (kolesarja na vzponu, da bi pobegnil zasledovalcem); poteg (pri dviganju uteži)

    6. umet. snetje freske (za prenos na drugo podlago)
  • tēnero

    A) agg.

    1. mehek

    2. mlad; nežen:
    pianticella tenera mlada rastlinica

    3. nežen, občutljiv; ljubezniv; blag:
    un educatore troppo tenero preblag vzgojitelj
    padre tenero ljubezniv oče
    parole tenere nežne besede

    B) m

    1. mehki del (česa); pren. občutljivo mesto; šibka točka

    2. simpatija, ljubezen:
    fra i due ragazzi c'è del tenero mlada se imata rada
  • vetta f

    1. vrh; vrh gore, gora
    in vetta na vrhu
    giungere in vetta priti na vrh

    2. pren. vrh, prvo mesto:
    la vetta della classifica vrh lestvice

    3.
    vette pl. pren. vrhunec, najvišja stopnja:
    raggiungere le più alte vette della gloria doseči vrhunec slave

    4. vrh veje:
    tremare come una vetta pren. močno se tresti (od mraza, strahu)

    5. agr. (calocchia) cep (pri cepcu)

    6. navt. konec vrvi (pri škripcu)
  • adatto agg. primeren, umesten; sposoben:
    questa cravatta è molto adatta al colore del tuo abito ta kravata lepo pristaja k barvi tvoje obleke
    è un ragazzo poco adatto agli studi fant ni prav sposoben za študij
    è il luogo meno adatto per discutere to je najmanj primerno mesto za razpravljanje
  • affluire v. intr. (pres. affluisco)

    1. pritekati, dotekati:
    il fiume affluisce al mare reka priteka v morje
    i prodotti agricoli affluiscono dalle campagne alle città kmetijski pridelki dotekajo s podeželja v mesto

    2. pren. zbrati se, stekati se:
    il pubblico affluì numeroso allo spettacolo občinstvo se je v velikem številu zbralo na predstavi
  • allagare v. tr. (pres. allago)

    1. poplaviti, preplaviti

    2. pren. preplaviti, preplavljati, napolniti:
    la città è allagata di turisti mesto je preplavljeno s turisti
  • altezza f

    1. višina:
    altezza di una stoffa širina blaga
    altezza dell'acqua globina vode
    la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
    volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
    essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos

    2. glasba višina (tonska)

    3. pren. plemenitost, vzvišenost:
    altezza d'animo plemenitost duha

    4.
    Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
    Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
    Sua Altezza Vaša visokost

    5. geogr. zemljepisna širina:
    la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade

    6. pren. bližina:
    l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra

    7. mat. višina:
    l'altezza di un triangolo višina trikotnika

    8. astr. višina
  • angolo m

    1. mat. kot:
    angolo acuto, retto, ottuso ostri, pravi, topi kot
    gli angoli dell'occhio, della bocca očesni, ustni kotički

    2. vogal:
    l'angolo della strada cestni vogal

    3. pren. kotiček, skrit kot:
    un angolo tranquillo miren kotiček
    un angolo fuori mano odročno mesto
    in ogni angolo vsepovsod
    angolo morto voj. mrtvi kot
  • assediare v. tr. (pres. assēdio)

    1. oblegati:
    i nemici assediarono la città sovražniki so oblegali mesto

    2. pren. obkoliti; blokirati:
    i dimostranti assediarono l'ambasciata demonstranti so obkolili veleposlaništvo

    3. pren. nadlegovati, zasuti, zasipati (z):
    lo assediarono di domande zasuli so ga z vprašanji
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • cēdere

    A) v. intr. (pres. cēdo)

    1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
    cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
    non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga

    2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
    il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo

    B) v. tr.

    1. odstopiti, odstopati:
    cedere il posto odstopiti mesto
    cedere il passo dati prednost
    cedere la destra pustiti prosto desno stran

    2.
    cedere le armi pren. vdati se

    3.
    cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last
  • cerchiare v. tr. (pres. cerchio)

    1. obroče nabijati

    2. obdati, obkrožiti, obkrožati:
    cerchiare la città di mura obdati mesto z obzidjem
  • cingere*

    A) v. tr. (pres. cingo)

    1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
    cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
    cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
    cingere d'assedio pren. oblegati

    2. opasati:
    cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
    cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
    cingere la corona pren. postati kralj
    cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti

    B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
    cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati
  • classificare

    A) v. tr. (pres. classifico)

    1. razvrstiti, razvrščati; razporediti, razporejati, klasificirati

    2. šol. oceniti, ocenjevati

    B) ➞ classificarsi v. rifl. (pres. mi classifico) uvrstiti, uvrščati se:
    la squadra si è classificata quarta šport moštvo se je uvrstilo na četrto mesto
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • cōlle1 m grič; holm:
    la città dei sette colli mesto sedmerih gričev, Rim