infiammare
A) v. tr. (pres. infiammo)
1. zažgati
2. pren. vneti, razvnemati; zbuditi, zbujati:
infiammare l'animo di amore zbuditi v srcu ljubezen
3. rdeče pobarvati, pordeti:
infiammare il viso di vergogna zardeti od sramu
4. med. vneti
B) ➞ infiammarsi v. rifl. (pres. mi infiammo)
1. vneti se
2. pren. vnemati se:
infiammarsi d'amore, di odio zaljubiti se, zasovražiti; absol. razvneti se, planiti, razjeziti se
3. pren. pordeti
4. med. vneti se
Zadetki iskanja
- malcorrisposto agg. nevračan:
amore malcorrisposto nevračana ljubezen - materiale
A) agg.
1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
amore materiale telesna, čutna ljubezen
fatica, lavoro materiale telesni napor
necessità materiali materialne potrebe
2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan
3. dejanski, realen:
tempo materiale dejansko potreben čas
B) m material, gradivo, snov:
materiale da costruzione gradb. gradbeni material
materiale isolante izolacijski material
materiale rotante, mobile avto vozila
materiale scolastico šol. učila, oprema - nōstro
A) agg.
1. naš, najin; svoj:
la nostra casa naša hiša, naš dom
la nostra lingua naš jezik
il nostro pianeta naš planet, Zemlja
2. naš, najin; svoj (za izražanje sorodstvenega, prijateljskega odnosa, odnosa odvisnosti ipd.):
Nostro Signore relig. Gospod
Padre nostro oče naš
3. pog. naš, običajen; medsebojen:
il nostro affetto naša (medsebojna) ljubezen
beviamoci il nostro caffè popijmo običajno kavico
4. knjižno naš, moj, svoj (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
come già dicemmo nel nostro articolo kot sem že povedal v svojem članku
B) pron.
1. naš, najin; svoj
2. absol. naš; svoj:
il Nostro, il nostro naš avtor
i nostri naši starši, sorodniki, prijatelji ipd.
arrivano i nostri! naši gredo! (tudi šalj.);
ci accontentiamo del nostro zadovoljni smo s tem, kar imamo
vogliamo anche noi dire la nostra tudi mi hočemo povedati svoje
avete ricevuto l'ultima nostra? ali ste prejeli naše zadnje pismo? - nutrire
A) v. tr. (pres. nutro, nutrisco)
1. hraniti; prehranjevati; ekst. vzdrževati
2. pren. bogatiti; hraniti, rediti:
nutrire una serpe in seno rediti kačo v nedrih
3. knjižno dojiti
4. pren. gojiti:
nutrire amore, odio, fiducia, sfiducia gojiti ljubezen, sovraštvo, zaupanje, nezaupanje do
nei suoi riguardi nutro qualche sospetto imam pomisleke o njem, malo ga sumim
B) ➞ nutrirsi v. rifl. (pres. mi nutro, nutrisco) hraniti se (tudi pren.) - o1 cong.
1. ali (ločilno):
per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
vivo o morto živ ali mrtev
o la va o la spacca kar bo, pa bo
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
2. ali, oziroma (eksplikativno):
la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti - platōnico
A) agg. (m pl. -ci)
1. filoz. platoničen, platonski:
amore platonico platonska ljubezen (tudi ekst.)
2. netelesen, nadčuten, idealen
B) m (pl. -ci) filoz. platonik - possessivo agg.
1. jezik svojilen, posesiven
2. pren. posedovalen, lastniški:
amore possessivo posedovalna ljubezen - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sviscerare
A) v. tr. (pres. sviscero) temeljito preučiti, preučevati; temeljito raziskovati
B) ➞ sviscerarsi v. rifl. (pres. mi sviscero) pren.
sviscerarsi per qcn. koga nadvse ceniti, komu izkazovati veliko prijateljstvo, ljubezen - tiranno
A) m
1. tiran, trinog, despot; nasilnik
2. zool. tiranček, kraljevski ptič (Tyrannus tyrannus)
B) agg.
1. nasilen, tiranski, despotski
2. zelo privlačen, strašen, silen:
amore tiranno silna ljubezen - venale agg.
1. prodajen; kupen; tržen:
prezzo venale tržna cena
2. pren. (mercenario) kupljiv, naprodaj:
amore venale kupljiva ljubezen
3. pren. podkupljiv