Franja

Zadetki iskanja

  • lēggere* v. tr. (pres. lēggo)

    1. brati:
    leggere ad alta voce brati na glas
    un'opera che si fa leggere lepo berljivo delo
    si legge che pravijo, pripovedujejo, da...

    2. brati, doumeti, uganiti:
    leggere nel pensiero (di) brati misli (nekoga)
  • pagēlla f šol. spričevalo:
    avere una buona pagella prinesti lepo spričevalo
  • per prep.

    1. skozi; po:
    passando per Gorizia na poti skozi Gorico
    passare per il cervello šiniti skozi možgane
    entrare per la finestra vstopiti skozi okno
    cadere per le scale pasti po stopnicah

    2. v, proti (smer); pren. do:
    partire per Roma odpotovati v Rim
    avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
    sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

    3. (za izražanje časovnih odnosov)
    non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
    per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
    lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
    ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

    4. s, z; po (za izražanje sredstva):
    ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
    posta per via aerea zračna pošta

    5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    gridare per il dolore vpiti od bolečin

    6. za, po (za izražanje namena):
    andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
    fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
    sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
    votare per un partito glasovati za neko stranko
    tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

    7. (za izražanje načina)
    fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
    chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
    andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
    raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
    menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

    8. (za izražanje cene, vrednosti)
    l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
    l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
    il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
    non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

    9. (za izražanje mere, razsežnosti)
    il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

    10. (za izražanje omejitve)
    è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
    per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
    per questa volta vada to pot naj bo

    11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
    entrare uno per uno vstopati eden po eden
    la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
    due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
    dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

    12. (za izražanje krivde in kazni)
    processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
    è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

    13. (v predikativni rabi)
    prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
    avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

    14. (v medmetni rabi)
    per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
    per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

    15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
    l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
    l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

    16.
    essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
    stare per partire nameravati odpotovati

    17. (v raznih prislovnih izrazih)
    per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
    per di più vrh vsega
    per caso slučajno
    per contro nasprotno
    per l'appunto točno, prav tako
    per tempo zgodaj, pravočasno
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • prēsso

    A) avv. blizu:
    a un di presso približno
    da presso, di presso od blizu

    B) prep.

    1. (z glagoli stanja in gibanja) pri, blizu (tudi ekst., pren.)
    presso a pri
    presso di pri:
    presso di loro mi sono trovato bene pri njih sem se imel lepo
    sono impiegato presso una ditta commerciale delam pri trgovskem podjetju
    questa moda si è diffusa presso i giovani ta moda se je razširila med mladino

    2. okoli, pred (časovno):
    mi sono svegliato presso il mattino zbudil sem se pred jutrom
    essere presso a morire biti (tik) pred smrtjo

    C) m
    pressi pl. okolica, bližina:
    una villa nei pressi di Roma vila v okolici Rima
  • proprietà f

    1. lastnost, značilnost:
    proprietà chimiche, fisiche di una sostanza kemične, fizikalne lastnosti neke snovi

    2. svojina, lastnina; pravica:
    proprietà artistica, letteraria pravo avtorska pravica
    proprietà industriale patentne pravice

    3. last, posest:
    proprietà mobiliare, immobiliare premičnina, nepremičnina
    proprietà fondiaria zemljiška posest

    4. točnost, primernost (v izražanju):
    esprimersi con proprietà lepo, primerno se izražati

    5. okus, spodobnost:
    vestire con proprietà spodobno se oblačiti
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • raccomandare

    A) v. tr. (pres. raccomando)

    1. priporočiti, priporočati:
    raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji

    2. pritrditi (na), privezati, privezovati

    3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
    non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!

    B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
    raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
    raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
    raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo
  • ritrarre*

    A) v. tr. (pres. ritraggo)

    1. nazaj potegniti, potezati; pren. odvrniti, odvračati

    2. dobiti, pridobivati, doseči, dosegati (tudi pren.):
    ritrarre guadagno (da) zaslužiti (od)
    dall'esperienza ha ritratto grande ammaestramento izkušnja ga je lepo izučila

    3. upodobiti, upodabljati; slikati; ekst. prikazati, opisati:
    ritrarre un paesaggio slikati krajino
    ritrarre in bianco e nero, a colori posneti v črno-beli tehniki, v barvah

    4. dvigniti, dvigovati, prejeti (denar)

    B) ➞ ritrarsi v. rifl. (pres. mi ritraggo) umakniti, umikati se; odstopiti, odstopati:
    ritrarsi da un proposito odstopiti od namere
  • rivincita f

    1. igre ponovna igra, revanša

    2. pren. povračilo, maščevanje, revanša; zmaga, prevlada:
    prendersi una bella rivincita lepo se maščevati, oddolžiti se (za poraz)
    il tempo prende la rivincita sulle passioni čas prevlada nad strastmi
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • tagliato agg.

    1. odrezan, odsekan; obrezan

    2. skrajšan; črtan

    3. ekst. narejen, oblikovan:
    un uomo tagliato all'antica človek po starinsko
    essere ben tagliato biti lepo raščen
    essere tagliato con l'accetta pren. biti čokate, okorne postave
    essere tagliato per qcs. biti ustvarjen za kaj
  • tanto2

    A) avv.

    1. tako, toliko:
    non studiare tanto ne študiraj toliko!

    2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
    tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
    è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna

    3. zelo, mnogo:
    ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem

    4. toliko, le:
    facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas

    5.
    quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
    quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam

    B) cong.

    1. vendar, pa, saj (protivno):
    puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal

    2. saj (sklepalno):
    non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal!
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • tenere*

    A) v. tr. (pres. tēngo)

    1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
    tenere le briglie držati uzde
    tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
    tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
    è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
    tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
    tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo

    2. držati, imeti, nositi:
    tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
    tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
    tenere a bada qcn. paziti na koga
    tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
    tenere una cameriera imeti služkinjo
    tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
    tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
    tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
    tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
    tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
    tenere una nota glasba držati noto
    tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
    tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
    tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
    tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
    tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno

    3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
    tenere la parola držati besedo
    tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
    tenere un segreto ne izdati skrivnosti
    tenere un impegno spoštovati obvezo

    4. držati, imeti; vzeti, jemati:
    tieni!, pog.
    te'! na, vzemi!

    5. južnoital. imeti (posedovati):
    tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir

    6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
    l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
    il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje

    7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
    tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
    tenere bottega imeti trgovino
    tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo

    8. držati (vsebina):
    la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter

    9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
    tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
    tenere una riunione imeti sestanek

    10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
    tenere la destra iti po desni
    tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
    tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
    tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
    tenere la strada avto držati se ceste
    tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
    tenere testa a qcn. kljubovati komu

    11. imeti za:
    tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
    tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
    tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo

    12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
    tenere caldo biti topel (oblačilo)
    tenere compagnia delati družbo
    tenere conto di qcs. kaj upoštevati
    tenere un discorso imeti govor
    tenere una lezione imeti predavanje
    tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
    tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
    tenere stretto stisniti, stiskati
    tenere udienza imeti razpravo

    B) v. intr.

    1. držati, vzdržati:
    tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
    tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
    il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo

    2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
    una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
    le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive

    3. iti:
    tenere a destra iti po desni
    tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati

    4.
    tenere per qcn. držati za koga
    tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo

    5. veliko dati na:
    uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
    tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...

    6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
    il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
    il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi

    C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)

    1. držati se za:
    tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
    i due si tenevano per mano držala sta se za roko

    2. držati se, biti (v položaju):
    tenersi aggiornato biti na tekočem
    tenersi sulla difensiva ne napadati
    tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
    tenersi a distanza, da parte držati se na strani
    tenersi a galla plavati, biti na površini
    tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
    tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen

    3. zadržati se:
    tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh

    4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
    tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
    tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
    tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi

    5. iti:
    tenersi a sinistra iti po levi
    tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
    tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen

    6. biti, čutiti se:
    tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen
  • tordo m zool. drozg, cokovt (Turdus philomelos)
    tordo sassello vinski, rdeči drozg (Turdus musicus)
    grasso come un tordo lepo rejen
  • tornare

    A) v. intr. (pres. torno)

    1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
    tornare a casa vrniti se domov
    tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
    tornare a bomba vrniti se k temi
    tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
    tornare a gola izpahovati se (jed)
    tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
    tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
    questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

    2.
    tornare a qcs. vrniti se k temi
    tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
    tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
    tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
    tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

    3. postati; spet postati (tudi pren.):
    dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
    questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

    4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
    il conto torna račun je točen, se ujema
    tornare conto izplačati se
    non mi torna nisem prepričan
    il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

    B) v. tr.

    1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

    2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)
  • tornio m (pl. -ni) strojn., obrt stružnica:
    tornio per legno, per metalli lesna, kovinska stružnica
    tornio a revolver revolverska stružnica
    tornio da vasaio obrt lončarski kolovrat
    braccia fatte al tornio pren. lepo oblikovane roke
  • trattare

    A) v. tr. (pres. tratto)

    1. obravnavati:
    trattare questioni attuali obravnavati aktualne probleme
    trattare la pace pogajati se o miru

    2. ravnati s, z; gostiti; postreči komu:
    trattare con affabilità ravnati ljubeznivo
    trattare dall'alto in basso obravnavati zviška
    trattare bene, male lepo, grdo ravnati
    trattare coi guanti ravnati obzirno, delati v rokavicah

    3. skleniti, sklepati:
    trattare un affare skleniti posel

    4. tehn. obdelati

    5. med. zdraviti

    B) v. intr.

    1.
    trattare di razpravljati o:
    di che si tratta? za kaj gre? kaj se je zgodilo?

    2. občevati, imeti opravka

    C) ➞ trattarsi v. rifl. (pres. mi tratto) skrbeti za; živeti:
    trattarsi da principe živeti kot grof
  • trōppo

    A) agg. preveč:
    c'è troppa gente preveč je ljudi

    B) pron.

    1. preveč (oseb):
    qui siamo in troppi tu nas je preveč

    2. preveč (količina):
    non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
    ho troppo da fare preveč imam dela

    C) avv.

    1. preveč, pretirano, prekomerno:
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    di troppo preveč
    bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
    qui sono di troppo tu sem odveč
    troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
    troppo poco zelo malo, premalo
    mangiare troppo poco premalo jesti

    2. zelo, mnogo
    non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
    non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

    Č) m (kar je) preveč
    PREGOVORI: il troppo stroppia
    l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro