catasta f skladanica, grmada; ekst. velik kup:
a cataste kupoma, na kupe
Zadetki iskanja
- cenciaia f kup cunj; skladišče cunj
- cenciame m kup cunj; cape
- colluvie m invar.
1. knjižno kup nesnage
2. pren. slabš. sodrga - montagna f
1. gora:
essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
tappa di montagna šport gorska etapa
la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)
2. hribi, planine, hriboviti svet:
villeggiare in montagna letovati v planinah
villaggio di montagna hribovska vas
3. pren. gora, velik kup:
ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode - orrore m
1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
gli orrori della guerra vojne grozote
film dell'orrore grozljivka
2. knjižno groza, strah:
l'orrore della morte strah pred smrtjo
3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
costare un orrore grozno veliko stati
4. pesn. tema, mrak - ricciaia f kup kostanjevih ježic
- brulicare v. intr. (pres. brulico) gomazeti, mrgoleti, rojiti (tudi pren.):
la folla brulica per le strade po cestah mrgoli množica
la mia testa brulica di idee po glavi mi roji kup zamisli - bugia1 f (pl. -gie) laž:
dire un sacco di bugie izreči kup laži
bugia pietosa laž iz usmiljenja
PREGOVORI: le bugie hanno le gambe corte preg. laž ima kratke noge - infilzata f
1. niz
2. pren. vrsta, serija:
un'infilzata di sbagli kup napak
un'infilzata di sciocchezze kup neumnosti - magno agg.
1. knjižno velik:
in pompa magna šalj. zelo razkošno
mare magno pren. kup, množica (razmetanih, pomešanih) stvari
aula magna svečana dvorana (na univerzi)
2.
Magno Veliki:
Carlo Magno Karel Veliki
3.
arteria magna anat. velika odvodnica, aorta - massa
A) f
1. gmota, množica:
massa cerebrale anat. možganska gmota
2. množica, mnoštvo:
commettere una massa di stupidaggini zagrešiti kup neumnosti
3. sociol. masa, množica, mnoštvo (tudi ekst.):
masse popolari delovne množice
mezzi di comunicazione di massa množična občila:
in massa množično, masovno, vsi skupaj
assolvere, condannare in massa oprostiti, obsoditi vse brez razlike
far massa gnesti se, zgrinjati se; večina; slabš. trop, krdelo:
una massa di delinquenti krdelo zločincev, zlikovcev
4. fiz. masa
5. elektr. masa:
collegare a massa spojiti z maso
6. glasba glasovi, instrumenti (skupaj):
massa orchestrale orkester, instrumenti
massa corale zbor, pevci
7. pravo masa:
massa ereditaria zapuščinska masa
massa dei creditori upniki
massa fallimentare stečajna masa
8. voj. koncentracija (vojaških sil na kakem področju)
B) agg. invar.
uomo massa sociol. človek iz množice, povprečen človek
grammo massa fiz. grammasa - precipizio m (pl. -zi)
1. prepad; globel; strmina:
roccia a precipizio sul mare prepadna stena nad morjem
correre a precipizio pren. teči silovito
un precipizio pren. grmada, velik kup
2. pren. brezno, prepad:
essere sull'orlo del precipizio biti na robu brezna - salutissimo m
salutissimi pl. šalj. kup pozdravov (v pismu) - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - sōldo m
1. sold:
essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
roba da pochi soldi ničvredna roba
non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
non valere un soldo ne veljati prebite pare
3.
soldi pl. denar; penezi:
avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
fare i soldi obogateti
mettere da parte i soldi varčevati
4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)