Franja

Zadetki iskanja

  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • età f

    1. starost, leta:
    all'età di vent'anni pri dvajsetih letih, ko mu je bilo dvajset let
    di piccola età rosno mlad
    la prima, tenera età otroštvo
    la verde età puberteta, mladostna leta
    essere in età da marito biti godna za možitev
    la mezza età srednja leta
    l'età matura zrelost
    uomo di una certa età človek v letih
    avere l'età della ragione biti miselno zrel

    2. leta (primerna za neko opravilo):
    limite di età starostna meja, čas za upokojitev
    per raggiunti limiti d'età zaradi dopolnjenih let (za upokojitev)
    minore età mladoletnost
    maggiore età polnoletnost

    3. doba, obdobje, čas, vek:
    età della pietra, del bronzo kamena, bronasta doba
    l'età di Augusto Avgustova doba
    l'età di mezzo srednji vek
    la nostra età naša generacija
    la terza età tretje življenjsko obdobje, starost
    essere in età militare biti goden za vojsko
    persona di bell'età čil človek
  • fabbrica f

    1. gradnja, izgradnja:
    dirigere la fabbrica di uno stadio voditi gradnjo stadiona
    lungo come la fabbrica di S. Pietro pren. dolg ko večnost

    2. (fabbriceria) uprava cerkvene imovine, cerkveni stavbni urad

    3. tovarna:
    una fabbrica d'automobili avtomobilska tovarna
    prezzo di fabbrica tovarniška cena
    marchio di fabbrica blagovna znamka, trademark
    quel salotto è una fabbrica di pettegolezzi pren. ta salon je pravo leglo opravljivosti
    nuovo di fabbrica čisto nov
  • fame f

    1. lakota:
    fame da lupi volčja lakota
    soffrire, patire la fame trpeti lakoto
    morire di fame umreti od lakote
    morto di fame revež, siromak
    cavarsi la fame potešiti lakoto
    ingannare la fame kaj malega pojesti
    brutto come la fame pog. grd ko smrt
    lungo come la fame dolg ko prekla

    2. velika lakota, pomanjkanje

    3. pren. lakota, pohlep, požrešnost:
    fame di gloria slavohlepje
    fame dell'oro pohlep po zlatu
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fatto1 agg.

    1. narejen, oblikovan, izdelan:
    persona ben fatta postavna oseba
    come Dio l'ha fatto gol, nag
    è fatto così takšen je
    com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
    fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

    2. zrel:
    frutti fatti zreli plodovi
    uomo fatto zrel človek
    ragazza fatta zrelo, godno dekle
    a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

    3. opravljen, izvršen, storjen:
    ben fatto! odlično!
    a conti fatti pren. končno, navsezadnje
    è fatta ni pomoči; kar je, je
    detto fatto rečeno, storjeno
    è presto fatto takoj

    4. primeren:
    essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
    fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj
  • gallo1

    A) m

    1. zool. petelin (Gallus gallus):
    gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)

    2.
    al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
    fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
    essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
    è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče

    B) agg. invar.
    peso gallo šport bantam kategorija (boks)
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • grande

    A) agg.

    1. velik:
    sala grande velika dvorana
    fare grandi viaggi veliko potovati
    avere un gran giro d'affari imeti velik promet
    avere una gran sete biti hudo žejen
    lettera grande velika črka
    famiglia grande številna družina
    andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
    onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
    il grande Galilei veliki Galilei
    Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
    gran ciambellano veliki komornik

    2. visok, velik, krepek:
    è un uomo grande krepek mož je

    3. velik, svečan, pomemben:
    il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
    Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
    gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
    il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

    4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
    un gran bugiardo hud, velik lažnivec

    5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
    un gran bel quadro zelo lepa slika

    B) m (tudi f)

    1. odrasel, odrasla oseba:
    si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
    cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

    2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
    i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
    farsi grande bahati se, domišljati si

    3. hist. grand:
    grande di Spagna španski grand

    4. veliko, sijajno, veličina:
    ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
    riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
    fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno
  • immaginare, immaginarsi v. tr. (pres. /mi/ immagino)

    1. predstaviti, predstavljati si; zamisliti, zamišljati si:
    potete immaginarvi la nostra gioia lahko si predstavljate naše veselje
    posso? - s'immagini! lahko? - seveda! prosim! (kot pritrdilni odgovor)

    2. izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati

    3. domnevati, predpostaviti; domišljati si, utvarjati si; slutiti:
    immagino che sarete stanchi verjetno ste utrujeni
    immagina di saper tutto predstavlja si, da vse ve
    al vedere la sua faccia immaginai subito il peggio ko sem videl njegov obraz, sem takoj zaslutil najhujše
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • intanto

    A) avv.

    1. medtem, vtem

    2. vendar

    3. no

    B) cong.
    intanto che medtem ko
  • luna f

    1. mesec, luna:
    luna nuova mlaj
    luna piena ščip, polna luna
    mezza luna polmesec
    abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
    con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
    volere la luna pren. zahtevati nemogoče

    2. mesec:
    luna di miele pren. medeni tedni
    avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen

    3. igre mond (pri taroku)
    PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star
  • lupo

    A) m

    1. zool. volk (Canis lupus):
    avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
    tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
    in bocca al lupo! srečno!
    lupo di mare pren. morski volk
    lupo mannaro volkodlak

    2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov

    3. med. lupus
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
    lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
    chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
    chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti

    B) agg. invar.
    cane lupo volčjak
    pesce lupo luben (Labrax lupus)
  • momento m

    1. trenutek, hip:
    a momenti kmalu
    al momento di ko, v trenutku ko
    arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
    da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
    durare un momento zelo kratko trajati
    non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
    per il momento za zdaj, trenutno
    sul momento takoj, nemudoma
    il fatto del momento dogodek dneva
    l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
    dal momento che glede na to, da

    2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
    stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
    cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
    è il momento di agire zdaj je treba ukrepati

    3. pog. malo:
    un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!

    4. fiz. moment:
    momento magnetico magnetni moment
    momento di rotazione vrtilni moment

    5. glasba moment musical
  • noi pron. m, f

    1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
    noi siamo democratici mi smo demokrati
    siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

    2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
    a noi! živeli!
    torniamo a noi vrnimo se k stvari

    3. (skupaj z raznimi predlogi)
    da noi pri nas (doma, v našem kraju)
    parlano di noi govorijo o nas
    vieni con noi pojdi z nami
    ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
    non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

    4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
    noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

    5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
    quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

    6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
    gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo
  • non avv.

    1. ne:
    non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
    non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
    non ci credo mica ne verjamem
    che è, che non è nenadoma, kdove kako
    in men che non si dica v trenutku
    non c'è di che! prosim!, ni za kaj

    2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
    lei non tu ona, ne ti
    gli piaccia o non če mu je všeč ali ne

    3. knjižno ne... niti

    4. ne (v retoričnih vprašanjih):
    ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?

    5. (v pleonastični rabi)
    non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
    non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
    per poco non cadevo skoraj bi padel

    6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
    non altrimenti che tako kot
    non che ne zato, ker:
    non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
    non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi
  • nōtte f

    1. noč:
    a notte ko se je znočilo
    da notte nočen, spalen:
    camicia da notte spalna srajca
    di notte ponoči
    di prima notte v prvih nočnih urah
    nel cuor della notte sredi noči
    sul far della notte ko se mrači
    giorno e notte stalno, nenehno
    la notte sulla domenica noč na nedeljo
    la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
    la prima notte prva (poročna) noč
    la notte santa sveta noč, Božična noč
    ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
    peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše

    2.
    notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
    notte movimentata nemirna, razburkana noč
    notte tranquilla mirna noč
    buona notte! lahko noč!
    notte bianca neprespana, prebedena noč
    passare la notte in bianco prebedeti
    far di notte giorno bedeti

    3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
    la notte dei tempi pradavnina

    4. pren. slepota