da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)
1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor
2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)
3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov
4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti
5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju
6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno
7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev
8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega
9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih
10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze
11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri
12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko
13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak
14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj
15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje
16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš
17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika
18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo
19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let
20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti
21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod
22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od
Zadetki iskanja
- diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - età f
1. starost, leta:
all'età di vent'anni pri dvajsetih letih, ko mu je bilo dvajset let
di piccola età rosno mlad
la prima, tenera età otroštvo
la verde età puberteta, mladostna leta
essere in età da marito biti godna za možitev
la mezza età srednja leta
l'età matura zrelost
uomo di una certa età človek v letih
avere l'età della ragione biti miselno zrel
2. leta (primerna za neko opravilo):
limite di età starostna meja, čas za upokojitev
per raggiunti limiti d'età zaradi dopolnjenih let (za upokojitev)
minore età mladoletnost
maggiore età polnoletnost
3. doba, obdobje, čas, vek:
età della pietra, del bronzo kamena, bronasta doba
l'età di Augusto Avgustova doba
l'età di mezzo srednji vek
la nostra età naša generacija
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost
essere in età militare biti goden za vojsko
persona di bell'età čil človek - fabbrica f
1. gradnja, izgradnja:
dirigere la fabbrica di uno stadio voditi gradnjo stadiona
lungo come la fabbrica di S. Pietro pren. dolg ko večnost
2. (fabbriceria) uprava cerkvene imovine, cerkveni stavbni urad
3. tovarna:
una fabbrica d'automobili avtomobilska tovarna
prezzo di fabbrica tovarniška cena
marchio di fabbrica blagovna znamka, trademark
quel salotto è una fabbrica di pettegolezzi pren. ta salon je pravo leglo opravljivosti
nuovo di fabbrica čisto nov - fame f
1. lakota:
fame da lupi volčja lakota
soffrire, patire la fame trpeti lakoto
morire di fame umreti od lakote
morto di fame revež, siromak
cavarsi la fame potešiti lakoto
ingannare la fame kaj malega pojesti
brutto come la fame pog. grd ko smrt
lungo come la fame dolg ko prekla
2. velika lakota, pomanjkanje
3. pren. lakota, pohlep, požrešnost:
fame di gloria slavohlepje
fame dell'oro pohlep po zlatu - fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - fatto1 agg.
1. narejen, oblikovan, izdelan:
persona ben fatta postavna oseba
come Dio l'ha fatto gol, nag
è fatto così takšen je
com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti
2. zrel:
frutti fatti zreli plodovi
uomo fatto zrel človek
ragazza fatta zrelo, godno dekle
a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči
3. opravljen, izvršen, storjen:
ben fatto! odlično!
a conti fatti pren. končno, navsezadnje
è fatta ni pomoči; kar je, je
detto fatto rečeno, storjeno
è presto fatto takoj
4. primeren:
essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj - gallo1
A) m
1. zool. petelin (Gallus gallus):
gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)
2.
al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče
B) agg. invar.
peso gallo šport bantam kategorija (boks) - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - gola f
1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)
2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati
3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti
4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat
5. relig. požrešnost
6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze
7. geogr. soteska - grande
A) agg.
1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik
2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je
3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj
4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec
5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika
B) m (tudi f)
1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?
2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si
3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand
4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno - immaginare, immaginarsi v. tr. (pres. /mi/ immagino)
1. predstaviti, predstavljati si; zamisliti, zamišljati si:
potete immaginarvi la nostra gioia lahko si predstavljate naše veselje
posso? - s'immagini! lahko? - seveda! prosim! (kot pritrdilni odgovor)
2. izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati
3. domnevati, predpostaviti; domišljati si, utvarjati si; slutiti:
immagino che sarete stanchi verjetno ste utrujeni
immagina di saper tutto predstavlja si, da vse ve
al vedere la sua faccia immaginai subito il peggio ko sem videl njegov obraz, sem takoj zaslutil najhujše - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - intanto
A) avv.
1. medtem, vtem
2. vendar
3. no
B) cong.
intanto che medtem ko - luna f
1. mesec, luna:
luna nuova mlaj
luna piena ščip, polna luna
mezza luna polmesec
abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
volere la luna pren. zahtevati nemogoče
2. mesec:
luna di miele pren. medeni tedni
avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen
3. igre mond (pri taroku)
PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star - lupo
A) m
1. zool. volk (Canis lupus):
avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
in bocca al lupo! srečno!
lupo di mare pren. morski volk
lupo mannaro volkodlak
2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov
3. med. lupus
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti
B) agg. invar.
cane lupo volčjak
pesce lupo luben (Labrax lupus) - momento m
1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da
2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati
3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!
4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment
5. glasba moment musical - noi pron. m, f
1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti
2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari
3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo
4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju
5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti
6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo - non avv.
1. ne:
non ci vado ne grem; (poudarjeno z nikalnim zaimkom)
non c'è nessuno nikogar ni; (poudarjeno skupaj z affatto, mica, punto)
non ci credo mica ne verjamem
che è, che non è nenadoma, kdove kako
in men che non si dica v trenutku
non c'è di che! prosim!, ni za kaj
2. ne (v protivnih izrazih, disjunktivnih stavkih):
lei non tu ona, ne ti
gli piaccia o non če mu je všeč ali ne
3. knjižno ne... niti
4. ne (v retoričnih vprašanjih):
ho ragione io, non è vero? imam prav, ali ne?
5. (v pleonastični rabi)
non appena mi vide, mi corse incontro brž ko me je videl, mi je stekel naproti
non posso fare a meno di osservare che moram pripomniti, da
per poco non cadevo skoraj bi padel
6. (zanika samostalnik, pridevnik, prislov, pred katerim je)
non altrimenti che tako kot
non che ne zato, ker:
non che sia stupido, ma è poco serio ne pravim, da je neumen, a je neresen
non tutti sono d'accordo ne strinjajo se vsi - nōtte f
1. noč:
a notte ko se je znočilo
da notte nočen, spalen:
camicia da notte spalna srajca
di notte ponoči
di prima notte v prvih nočnih urah
nel cuor della notte sredi noči
sul far della notte ko se mrači
giorno e notte stalno, nenehno
la notte sulla domenica noč na nedeljo
la notte dei lunghi coltelli pren. noč dolgih nožev, brezobziren obračun
la prima notte prva (poročna) noč
la notte santa sveta noč, Božična noč
ci corre quanto dal giorno alla notte razlika je ogromna kot dan in noč
peggio che andar di notte stvar gre zmeraj slabše
2.
notte buia, stellata temna, zvezdnata noč
notte movimentata nemirna, razburkana noč
notte tranquilla mirna noč
buona notte! lahko noč!
notte bianca neprespana, prebedena noč
passare la notte in bianco prebedeti
far di notte giorno bedeti
3. pren. tema, mrak; neznanje, barbarstvo:
la notte dei tempi pradavnina
4. pren. slepota