decrēpito agg.
1. onemogel, ostarel:
vecchio decrepito hudo star
2. pren. propadel, zastarel
Zadetki iskanja
- diētro
A) avv. zadaj
B) prep.
1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar
2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo
3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju - dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela - faccia f (pl. -ce)
1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!
2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane
3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja
4. mat. ploskev - fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - fēbbre f
1. vročina, vročica, mrzlica:
misurare la febbre meriti vročino
avere una febbre da cavallo pren. imeti hudo vročino
febbre gialla med. rumena mrzlica
le febbri med. malarija
2. pren. mrzlica, vročica, sla:
la febbre dell'oro zlata mrzlica
avere la febbre addosso pren. biti vznemirjen, biti vročičen - fērro m
1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili
2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka
3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem
4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo
5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče - fifa1 f pog. šalj. strah, trema:
agli esami ho una gran fifa na izpitih imam hudo tremo - ginōcchio m (pl. -chi, f -chia)
1. anat. koleno:
articolazione del ginocchio kolenski zglob
piegare il ginocchio poklekniti; pren. upogniti koleno, ponižati se
stare in ginocchio klečati
gettarsi alle ginocchia di qcn. vreči se komu pred noge
mettere in ginocchio qcn. koga premagati, spraviti koga na kolena
far venire il latte alle ginocchia biti hudo dolgočasen, biti zabit kot tele
2. koleno (del hlač)
3. tehn. koleno:
a ginocchio kolenast
4. srednji del vesla - grana1 f
1. zrnati sestav
2. foto zrnatost, zrno
3. karmin; košenilja
4. žarg. kruljenje
5. nevšečnost:
essere pieno di grane biti v hudih škripcih
piantare grane povzročati nevšečnosti
6. nareč. denar, cvenk:
essere pieno di grana biti hudo bogat
scucire la grana pljuniti denar - grande
A) agg.
1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik
2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je
3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj
4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec
5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika
B) m (tudi f)
1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?
2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si
3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand
4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno - grōsso
A) agg.
1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec
2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah
3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena
4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina
5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti
6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš
B) m
1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš
2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote
3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se
4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno - impallinata f obstrelitev (s šibrami):
prendersi un'impallinata biti hudo prizadet, razočaran - incassare
A) v. tr. (pres. incasso)
1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek
2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek
3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)
4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev
B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine - incidēnza f
1. vpad
2. mat. incidenca:
angolo d'incidenza vpadni kot
3. pren. vpliv, učinek; delež; stopnja:
la cattiva igiene ha una forte incidenza sulle malattie slaba higiena hudo vpliva na obolevnost
4. ekon. davčna obremenitev - indicare v. tr. (pres. indico)
1. kazati, pokazati:
i sintomi indicano una grave malattia znaki kažejo hudo bolezen
2. reči; svetovati
3. razkrivati - infliggere* v. tr. (pres. infliggo) naložiti, nalagati; zadati, prizadeti:
infliggere una pena naložiti, izreči kazen
infliggere danni prizadejati škodo
infliggere una grave sconfitta hudo poraziti - insigne agg.
1. odličen, slovit:
ladro insigne hudo spreten tat
2. znamenit; bogat - lampo
A) m
1. blisk (tudi ekst.):
fare lampi e fulmini pren. hudo se zjeziti
lampo fotografico foto bliskovna luč, bliskovka
in un lampo v trenutku
2. pren. preblisk:
lampo di genio genialni preblisk
B) agg. invar. bliskovit:
guerra lampo bliskovita vojna
cerniera lampo, chiusura lampo obl. zadrga na poteg - lasciare
A) v. tr. (pres. lascio)
1. pustiti, puščati
2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo
3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno
4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi
5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!
6. prepustiti, prepuščati
7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln
B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se