Franja

Zadetki iskanja

  • chiēsa f

    1. relig. cerkev:
    chiesa cattolica romana, ortodossa, luterana rimskokatoliška, pravoslavna, luteranska cerkev

    2. relig. katoliška cerkev:
    Padri della chiesa cerkveni očetje

    3. cerkev (stavba):
    frequentare la chiesa hoditi v cerkev
    essere di chiesa biti pobožen
    essere fortunato come i cani in chiesa pren. biti sprejet kot pes v cerkvi, imeti smolo

    4. župnija, fara

    5. pren. iron. družba, druščina, srenja
  • consuetudine f

    1. navada, običaj:
    avere la consuetudine di andare a letto presto hoditi zgodaj spat

    2. pravo običaj

    3. (dimestichezza) knjižno domačnost:
    avere consuetudine coi classici biti domač s klasiki
  • disertare

    A) v. tr. (pres. disērto)

    1. zapustiti, zapuščati; izogniti, izogibati se; zanemariti, zanemarjati:
    disertare la compagnia izogibati se družbe, zanemarjati družbo
    disertare la scuola ne hoditi v šolo, zanemarjati šolo

    2. knjižno razdejati, opustošiti

    B) v. intr. voj. dezertirati
  • dottrina f

    1. znanje, učenost:
    uomo di grande dottrina velik učenjak, učen mož, erudit

    2. nauk, znanstvena teorija; doktrina:
    la dottrina della relatività relativnostna teorija

    3. relig. cerkvene dogme, cerkveni nauki

    4. relig. verouk, kateheza:
    andare a dottrina hoditi k verouku
  • filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

    1. nit, sukanec:
    filo di cotone bombažna nit
    filo di seta svilena nit
    le fila di un complotto pren. niti zarote
    essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
    dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
    fare il filo a qcn. dvoriti komu

    2. žica, nit, bilka:
    filo di ferro železna žica
    filo spinato bodeča žica
    il filo del telefono telefonska žica
    filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
    filo d'erba travna bilka
    fili d'oro šport pren. zlati lasje
    filo di perle niz biserov

    3. vrvica, tanek kabel:
    filo a piombo svinčnica, grezilo
    filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
    filo del traguardo šport ciljna vrvica
    vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
    filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

    4. ostrina, rezilo:
    il filo del rasoio ostrina britve
    perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
    essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
    passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

    5. (zelo majhna količina)
    un filo di voce komaj slišen glas
    un filo di speranza žarek upanja
    essere ridotto a un filo biti shiran

    6. zveza, potek, nit:
    perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
    per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti
  • formica f

    1. zool. mravlja:
    formica operaia mravlja delavka
    formica rossa rdeča mravlja (Formica rufa)

    2.
    essere la formica del sorbo pren. ne zmeniti se za to, kar pravijo drugi
    andare a passo di formica pren. hoditi po polžje
    avere il cervello di una formica pren. biti kurje pameti, biti kot furmanski konj
    essere attivo come una formica pren. biti priden, delaven kot mravlja
  • fōrte

    A) agg.

    1. močen, krepek, silen:
    è forte come un toro močen je kot bik
    dare man forte a qcn. pren. komu priskočiti na pomoč, koga braniti
    forte volontà močna volja
    essere forte in una disciplina biti dober, močen v kaki disciplini, stroki
    uno Stato forte močna država
    un forte scapaccione močna klofuta

    2. učinkovit:
    rimedio forte učinkovito zdravilo

    3. velik, hud:
    una forte somma velika vsota
    è un forte bevitore hud pivec je

    4. težak, mučen, neprijeten:
    parole forti težke besede
    è stato un colpo forte per lui to je bil zanj hud udarec

    B) avv.

    1. močno, hudo:
    picchiare forte močno udrihati
    è arrabbiato forte hudo je jezen

    2. hitro:
    camminare forte hitro hoditi

    3. glasno:
    parlare forte glasno govoriti

    4. veliko:
    mangiare forte veliko jesti
    giocare forte igrati za velike vsote

    C) m

    1. trdnjava, utrdba

    2. moč, vrlina:
    la puntualità non è il suo forte točnost ni njegova vrlina

    3. jedro:
    il forte dell'esercito jedro vojske
    nel forte della mischia v najhujšem metežu
  • gallina f zool. kokoš:
    gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
    gallina da carne kokoš za zakol
    gallina faraona pegatka
    cervello di gallina pren. kurja pamet
    latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
    zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
    andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
    meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • ghirigōro m

    1. kljuke, vijuge, čačke, krace:
    tracciare un ghirigoro su un foglio bianco počečkati prazen list

    2. obrat, cikcak hoja:
    camminare a ghirigoro hoditi cikcak
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • gōbbo

    A) agg. grbast; upognjen, sključen:
    andare gobbo hoditi sključeno, z upognjenim hrbtom
    colpo gobbo zvita poteza; dobitek, sreča pri igri

    B) m (f -ba)

    1. grbavec, grbavka

    2. izbočenost, izboklina, guba:
    la veste fa una gobbo na obleki se dela guba
    spezzare il gobbo a qcn. pren. ustrojiti komu grbo, naložiti jih komu po grbi
    avere qcs, qcn. sul gobbo pren. imeti koga v želodcu
    togliersi qcs., qcn. dal gobbo pren. znebiti se česa, koga
  • gradire

    A) v. tr. (pres. gradisco) sprejeti z zadovoljstvom:
    gradisci l'augurio mio più sincero prejmi moja najiskrenejša voščila (v vljudnostnih frazah)
    gradirei una tazza di caffè rad bi skodelico kave (za izražanje prošnje)

    B) v. intr. biti všeč:
    non mi gradisce affatto uscire con questo tempo v takem vremenu me res ne mika hoditi ven
  • gruccia f (pl. -ce)

    1. bergla:
    camminare con le grucce hoditi z berglami
    essere sulle grucce pren. biti v kaši
    argomenti che si tengono sulle grucce pren. argumenti na trhlih nogah

    2. obešalnik
  • indiano

    A) agg.

    1. geogr. indijski

    2. indijanski:
    camminare in fila indiana hoditi v gosjem redu, drug za drugim

    B) m (f -na) geogr.

    1. Indijec, Indijka:
    fare l'indiano delati se neumnega

    2. Indijanec, Indijanka
  • lumaca f

    1. zool. polž (Limax agrestis)

    2. kulin.
    lumache alla genovese polži po genoveško

    3. pren. počasne:
    camminare a passo di lumaca po polžje se premikati, hoditi

    4. mat.
    lumaca di Pascal Pascalova polževka

    5.
    lumache pl. kulin. polžki (testenine)
  • marinare v. tr. (pres. marino)

    1. kulin. marinirati

    2.
    marinare qcs. pren. kaj ljubosumno varovati

    3.
    marinare la scuola pren. hoditi v enajsto šolo, špricati šolo
  • menare

    A) v. tr. (pres. meno)

    1. voditi, peljati:
    menare buono pren. nositi srečo
    menare il can per l'aia pren. ovinkariti
    menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos

    2. živeti, preživljati

    3. zadati (udarce); tepsti:
    menare botte da orbi močno udarjati
    zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!

    4.
    menare la coda mahati z repom
    menare i piedi hitro hoditi
    menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem

    5. izzivati; povzročiti, povzročati:
    menare scandalo izzvati škandal
    menare vanto hvaliti se, bahati se

    B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • portante

    A) agg. gradb. nosilen

    B) m hoja (pri konju):
    andare di buon portante naglo hoditi, stopati
  • portare

    A) v. tr. (pres. porto)

    1. nositi, prenašati:
    portare un pacco nositi paket
    portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
    portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
    portare in tavola servirati, nositi na mizo
    portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
    portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
    portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

    2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
    portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
    portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
    portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
    portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

    3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
    portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
    portare prove navesti dokaze

    4. peljati:
    portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
    l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

    5. speljati, napeljati:
    hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
    che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
    portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
    portare avanti pren. pospešiti
    portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
    portare su pren. dvigovati

    6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
    la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
    che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
    portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
    l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

    7. voziti, voditi:
    portare l'automobile voziti avto
    portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
    portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

    8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
    portare danno povzročiti škodo
    portare fortuna, disgrazia; pog.
    portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
    portare scalogna pog. prinašati nesrečo

    9. nositi (na sebi):
    portare la pelliccia nositi krzno
    portare gli occhiali nositi očala
    portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
    portare i capelli lunghi imeti dolge lase
    portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
    portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

    10. pren. gojiti, čutiti:
    portare amicizia (a) biti komu prijatelj
    portare odio (a) sovražiti
    portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
    portare pazienza potrpeti
    portare rispetto (a) spoštovati

    11. prenašati:
    portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
    portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

    B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

    1. peljati (se), iti:
    portarsi sulla destra peljati v desno

    2. ravnati, obnašati se:
    portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

    3. držati se:
    come ti porti? kako je kaj (zdravje)?