Franja

Zadetki iskanja

  • accōrto agg.

    1. preudaren:
    usare parole accorte govoriti preudarno
    essere, stare accorto paziti, biti pozoren
    fare accorto qcn. di qcs. opozoriti koga na kaj

    2. bister, zvit, premeten
  • adagio1 avv.

    1. počasi, polagoma:
    camminare, parlare adagio hoditi, govoriti počasi

    2. previdno, rahlo, oprezno, pazljivo:
    posare adagio un oggetto fragile pazljivo položiti krhek predmet
    adagio con le vostre critiche! bodite previdni s svojo kritiko!
    PREGOVORI: adagio, Biagio! šalj. ne hvali dneva pred večerom!, le počasi!

    3. glasba adagio
  • alto2

    A) agg.

    1. visok:
    uomo alto e robusto visok in krepek mož
    andare a testa alta pokonci nositi glavo
    avere il morale alto biti pogumen, optimističen
    il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

    2. glasen:
    parlare ad alta voce govoriti glasno

    3. globok, odprt (tudi pren.):
    alto mare odprto morje
    essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
    alto silenzio globoka tišina
    notte alta trda noč

    4. širok:
    un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

    5. zgoden; pozen:
    alto Medioevo zgodnji srednji vek
    giorno alto pozno dopoldne

    6. visok, zgornji:
    Alta Italia Severna Italija
    l'alto Tevere zgornji tok Tibere

    7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
    alta società visoka družba
    alta moda visoka moda
    di alto livello izvrsten, pomemben
    avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
    alta stagione glavna sezona

    8. knjižno plemenit, vzvišen:
    alti sentimenti plemenita čustva
    alte parole vznesene besede

    9. težaven, zahteven:
    alta impresa težavna naloga

    10. ekst. visok, velik:
    stipendio alto visoka plača
    alta pressione visok pritisk

    B) m višina:
    gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
    far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
    fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

    C) avv.

    1. visoko, gori (tudi pren.):
    volare alto visoko letati
    mirare alto visoko meriti

    2. glasno, rezko:
    parlare alto glasno govoriti

    3.
    in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
    arrivare in alto visoko se povzpeti
    mani in alto! roke kvišku!
    in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!
  • altro

    A) agg.

    1. drug, drugačen:
    erano altri tempi bili so drugi časi

    2. drug, ostal:
    ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

    3. nov, drugi:
    sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
    ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
    un altro Casanova drugi Casanova

    4. prejšnji, prihodnji:
    l'altr'anno lani
    l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
    ieri l'altro predvčerajšnjim
    domani l'altro pojutrišnjem
    l'altra domenica prihodnjo nedeljo
    quest'altr'anno prihodnje leto

    5.
    chiunque altro kdorkoli drug
    noi altri mi
    voi altri vi

    B) pron. drug:
    un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
    è diventato un altro postal je drug človek
    è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
    alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
    si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

    C) m drugo:
    non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
    che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
    non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
    altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
    stupido che non sei altro! presneti tepec!
    non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
    per altro sicer, vendar
    più che altro predvsem
    senz'altro seveda, vsekakor
    un altro po' še malo
    se non altro vsaj
    altro che! kajpak! seveda!
  • ambage f knjižno okolišenje:
    parlare senza ambagi govoriti naravnost, brez ovinkov
  • animazione f

    1. oživitev; živahnost; zagnanost:
    parlare con animazione govoriti živahno, zagnano

    2. vrvež, gneča:
    c'era grande animazione in paese v vasi je bil hud vrvež
  • animosità f

    1. sovražnost, neprijaznost:
    parlare con animosità di qcn. sovražno govoriti o kom

    2. knjižno pogum, srčnost
  • apērto

    A) agg.

    1. odprt:
    una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
    lettera aperta odprto pismo
    vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
    sillaba aperta odprt zlog
    questione aperta odprto vprašanje
    accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
    rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
    tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

    2. širok, razsežen, prostoren

    3. pren. očiten, jasen, odkrit:
    è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
    carattere aperto odkrit značaj
    a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

    4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
    persona aperta človek širokih pogledov

    B) m odprto, prosto, zunaj:
    all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

    C) avv. jasno, odkrito:
    parlare aperto govoriti odkrito
  • appunto1 avv.

    1. prav, točno, natanko:
    le cose stanno appunto così z zadevo je natanko tako
    cercavo appunto te prav tebe sem iskal
    per l'appunto prav tako

    2. (v odgovorih zelo pritrdilno) da!, tako je!, točno tako!:
    Sei ancora qui? - Per l'appunto! Ali si še tukaj? - Seveda!
    Intendevi parlare di questo? - Appunto! Si nameraval govoriti o tem? - Tako je!
  • arabo

    A) agg. geogr. arabski

    B) m (f -ba)

    1. geogr. Arabec, Arabka

    2. m jezik arabščina:
    parlare arabo pren. govoriti nerazumljivo
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • artificio m (pl. -ci)

    1. umetelnost, umetnija; spretnost

    2. pren. izumetničenost, nenaravnost, afektiranost:
    parlare con artificio govoriti afektirano

    3. vžigalo, eksplozivna naprava:
    artifici d'illuminazione svetlobne rakete
    fuochi d'artificio ognjemet
  • asinata f oslarija:
    dire asinate govoriti oslarije
    fare asinate početi oslarije
  • astratto

    A) agg.

    1. abstrakten, pojmoven, miseln:
    un concetto astratto abstrakten pojem
    parlare, discutere in astratto abstraktno govoriti, razpravljati

    2. jezik abstrakten:
    sostantivi astratti abstraktni samostalniki

    3. umet. abstrakten:
    pittore astratto abstrakten slikar

    4. knjižno raztresen, razmišljen

    B) m abstrakt, abstraktum
  • avanti

    A) avv.

    1. naprej:
    andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
    vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
    il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
    così non si può andare avanti tako ne moremo več
    vai avanti a leggere beri naprej
    essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
    farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
    mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
    mandare avanti un'azienda voditi podjetje
    mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
    mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

    2. redko prej:
    avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

    3.
    di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

    B) cong.

    1.
    avanti di, avanti che prej ko, preden:
    mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

    2.
    avanti che raje, kot da:
    vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

    C) prep.

    1.
    avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
    non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

    2. pred (časovno):
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    avanti l'alba pred zoro

    Č) inter. naprej!:
    Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
    avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

    D) agg. prejšnji:
    l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
    l'anno avanti leto poprej

    E) m šport napadalec
  • avvocato m

    1. odvetnik, advokat:
    parlare come un avvocato govoriti kot strgan dohtar
    avvocato delle cause perse šalj. zakoten pravdač, kdor zagovarja nevzdržne trditve

    2. branilec, zagovornik:
    avvocato di un'idea zagovornik neke ideje
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • boiata f pog.

    1. lopovščina, nesramnost

    2. zmazek; bedarija, neumnost, kozlarija:
    smettila di dire boiate nehaj že govoriti oslarije
  • buffonata f šala, norčija, burka; neumnost, bedarija:
    fare, dire buffonate početi, govoriti neumnosti