gamba f
1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge
2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge
3. hlačnica
4. pokončna črta
Zadetki iskanja
- grado1 m
1. stopnja:
procedere, aumentare, diminuire per gradi iti, povečati, zmanjšati po stopnjah, postopoma
raggiungere un elevato grado di civiltà doseči visoko stopnjo civilizacije
scuola di secondo grado šola druge stopnje (srednja šola)
ustione di terzo grado opeklina tretje stopnje
interrogatorio di terzo grado (il terzo grado) zasliševanje z uporabo sile; šalj. vrtanje v koleno; vsiljiva, indiskretna vprašanja
a grado a grado postopoma
in sommo grado zelo, nadvse
a grado a grado korak za korakom, postopoma
2.
grado di parentela sorodstveno koleno (stopnja sorodstva)
3. funkcija, položaj, čin:
i gradi militari vojaški čini
essere promosso di grado napredovati
4. mat. stopnja:
equazione di primo grado enačba prve stopnje
5. mat., geogr. stopinja:
grado di longitudine, di latitudine stopinja zemljepisne dolžine, širine
6.
grado alcolico stopnja alkohola
7. temperaturna stopinja:
grado centigrado, grado Celsius Celzijeva stopinja
8. stanje, stan, položaj:
conservare gelosamente i privilegi del proprio grado ljubosumno paziti na privilegije svojega stanu
essere in grado (di) biti zmožen, moči - grillo m
1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati
2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je - mēta f
1. cilj (tudi pren.):
arrivare alla meta priti na cilj, doseči cilj
proporsi una meta zastaviti si cilj
2. šport zadetek (pri ragbiju):
segnare una meta doseči zadetek - minēstra f
1. kulin. juha:
minestra riscaldata pren. pogreta juha
farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora
2. kulin. prva jed
3. pren. hrana, kruh:
lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
la minestra del governo plača državnih uradnikov
perdere la minestra biti ob službo
4. pren. zadeva, zgodba:
è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti - minimo
A) agg. (superlativ od piccolo) najmanjši; zelo majhen; minimalen:
ottenere il massimo risultato con il minimo sforzo doseči najboljši rezultat z najmanjšim naporom
prezzo minimo zelo nizka cena
programma minimo minimalni program
B) m
1. minimum, najmanj, najmanjša mera, najmanjša stopnja:
minimo garantito zajamčena najmanjša plača
2. avto minimum, najmanjše število obratov:
marciare al minimo voziti ob najmanjšem številu obratov
3. relig. pavlinec - nottolino m
1. pomanjš. od ➞ nottola:
fare d'una trave un nottolino kaj velikega skrčiti; pren. ne doseči nič (pri kom), ostati praznih rok
2. mehan. zaskočka, zatič - piēno
A) agg.
1. poln, napolnjen:
pieno zeppo nabito poln
2. sit:
sentirsi pieno biti sit
3. ekst. poln:
essere pieno d'invidia biti ves zavisten
essere pieno di sé biti vase zaverovan
4. poln, popoln, najvišji:
essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
luna piena polna luna
5. poln (osrednji):
in pieno giorno sredi belega dneva
fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi
B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
fare il pieno gled. razprodati predstavo
fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
nel pieno dell'estate sredi poletja - posterità f zanamstvo, potomstvo:
il giudizio della posterità sodba zanamcev
passare alla posterità doseči trajno slavo - prēdica f
1. pridiga:
aver preso posto alla predica pren. doseči sloves, ugled
da che pulpito viene la predica! pren. iron. goljuf pridiga poštenost!
2. pren. pridiga, opominjanje, oštevanje; ekst. pog. nakladanje, lajna:
è sempre la solita predica! vedno stara lajna! - primato m
1. prvenstvo, primat; premoč
2. šport rekord:
primato personale osebni rekord
battere un primato doseči rekord
detenere un primato biti rekorder (v) - rete f
1. rib. mreža:
rete da gettata metalna mreža, metalka
rete da insacco stoječa mreža
rete portapesci ribja košarica
rete a strascico koča
cadere, incappare nella rete pren. pasti v zasedo
gettare la rete vreči mrežo
prendere qcn. alla rete pren. koga ujeti v mrežo, ukaniti
tendere la rete a qcn. pren. komu nastaviti past
2. ekst.
rete per i capelli lasna mreža
rete del circo cirkuška mreža
rete metallica železna mreža
rete mimetica voj. maskirna mreža
rete del letto posteljna mreža
rete da ostruzione voj., navt. zaporna mreža
rete parasiluri voj., navt. protitorpedna mreža
rete per la spesa mrežasta torba
punto a rete obrt mrežni vbod
3. šport mreža; vrata:
tirare in rete streljati na vrata
segnare una rete doseči gol
4. mreža, omrežje:
rete aerea, ferroviaria, stradale letalsko, železniško, cestno omrežje
rete elettrica električno omrežje
rete telegrafica, telefonica telegrafsko, telefonsko omrežje
rete di distribuzione distributivno omrežje
5. pren. ekst.
rete commerciale trgovska mreža
rete televisiva televizijska mreža - scōpo m
1. premična tarča
2. cilj, namen, smoter:
con lo scopo di, allo scopo di zato, da
senza scopo brezciljen, jalov
conseguire, raggiungere uno scopo doseči cilj
prefiggersi uno scopo zastaviti si cilj - soluzione f
1. kem. raztapljanje, raztopina, solucija:
soluzione alcalina lug
soluzione satura nasičena raztopina
soluzione tampone puferska raztopina
2. mat. rešitev (problema, enačbe)
3. rešitev; razlaga:
non c'è altra soluzione druge rešitve ni
escogitare, trovare una soluzione najti rešitev
4. rešitev, poravnava:
venire a una pacifica soluzione doseči mirno rešitev, poravnavo
5. izplačilo (dolga):
pagare in una sola soluzione poravnati dolg naenkrat
6.
soluzione di continuità vrzel:
senza soluzione di continuità nepretrgoma, kontinuirano - sopravvēnto
A) avv. navt. na vetrni strani:
navigare sopravvento pluti v privetrju
B) agg. invar. privetrn, izpostavljen vetru
C) m
1. navt. privetrje, privetrna stran, izpostavljenost vetru
2. pren. prednost, premoč:
prendere il sopravvento su doseči prednost, premoč nad čim - staffa1 f
1. streme:
il bicchiere della staffa poslovilna čaša
essere con il piede nella staffa pren. biti pripravljen na odhod (tudi pren.);
perdere le staffe pren. pobesneti, ne se obvladati
segnare il gol della staffa šport doseči častni zadetek
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
2. stopnica (pri vozu), podnožnik
3. (podnožni) hlačni trak
4.
staffa della vanga opornik lopate
5. alpin. klin
6. gradb. streme - tappa f
1. postanek, postaja:
fare una tappa postati, počivati
2. etapa:
corsa a tappe šport etapna dirka
tappa a cronometro šport etapa na kronometer
tappa di montagna šport gorska etapa
bruciare le tappe pren. hitro uspeti, naglo si utreti pot navzgor
vincere una tappa šport doseči etapno zmago, zmagati na etapi
3. pravo faza, stopnja (procesa) - tēmpo m
1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas
2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas
3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno
4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja
5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba
6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije
7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor
8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)
9. del (predstave)
10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih
11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve
12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati
13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa
14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno
15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna
16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas - vantaggio m (pl. -gi)
1. prednost
2. korist, ugodnost:
a vantaggio v korist
a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
tornare a vantaggio biti v korist
3. šport prednost:
portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom) - vērtice m
1. vrh (gore)
2. vrh; vrhunec, višek (tudi pren.):
al vertice na vrhu:
conferenza al vertice konferenca na vrhu
essere al vertice della carriera biti na vrhuncu kariere
raggiungere il vertice della fama doseči vrhunec slovesa
trovarsi al vertice della scala sociale biti na vrhu družbene lestvice
3. mat. vrh; ekst. točka:
vertice di un poligono vrh mnogokotnika