impegnare
A) v. tr. (pres. impegno)
1. (intraprendere) zastaviti, zastavljati (tudi pren.), začeti
2. (prenotare) rezervirati; zavezati:
impegnare una camera d'albergo rezervirati hotelsko sobo
3. (noleggiare) najeti, najemati
4. voj. poslati, pošiljati v boj:
impegnare il combattimento začeti boj
impegnare il portiere šport ostro napadati
B) ➞ impegnarsi v. rifl. (pres. mi impegno)
1. obvezati se:
mi impegno a saldare il debito entro un mese obvežem se, da bom poravnal dolg v enem mesecu
2. lotiti, angažirati se:
impegnarsi a fondo lotiti se česa s srcem in dušo
3. zadolžiti, zadolževati se
Zadetki iskanja
- in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če - liberazione f
1. osvoboditev
2. pren. odrešitev, razbremenitev, olajšanje:
ho pagato il debito, che liberazione! izplačal sem dolg, kakšno olajšanje! - lingua f
1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!
2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik
3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)
4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)
5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik
6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)
7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce - onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu) - pane1 m
1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
2. kulin.
pan di Spagna kolač
3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati
4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice
5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum) - passio tujka latinsko m relig. pasijon:
lungo quanto il passio pren. neskončno dolg - promessa f
1. obljuba, obet:
fare una promessa obljubiti
mantenere la promessa izpolniti obljubo
mancare alla promessa besedo snesti
pascere di promesse pitati z obljubami
promessa di matrimonio ženitna obljuba
promessa di marinaio pren. prazna obljuba
2. pren. obet:
una giovane promessa del teatro mlad obetajoč igralec
PREGOVORI: ogni promessa è debito preg. obljuba dela dolg - pubblico
A) agg. (m pl. -ci)
1. javen (v zvezi s skupnostjo):
garantire l'ordine pubblico, la quiete pubblica skrbeti za javni red, za javni mir
vita pubblica politika
salute pubblica zdravstveno varstvo
forza pubblica policija
debito pubblico ekon. javni dolg
diritto pubblico pravo javno pravo
Pubblico Ministero, Pubblica Accusa pravo javno tožilstvo
Pubbliche relazioni stiki z javnostjo
2. javen (ki pripada vsem):
opinione pubblica javno mnenje
cerimonia pubblica javna svečanost, ceremonija
esame pubblico javni izpit
di dominio pubblico javen, splošno znan
3. javen (vsem dostopen):
giardino pubblico park
locale pubblico javni lokal
B) m publika, javnost, občinstvo:
in pubblico javno, v javnosti - riconoscere* v. tr. (pres. riconosco)
1. prepoznati:
riconoscere qcn. alla voce koga prepoznati po glasu
2. razpoznavati
3. pravo priznati, priznavati:
riconoscere un debito priznati dolg
riconoscere il fatto compiuto ekst. priznati izvršeno dejstvo
4. voj. rekognoscirati, razgledovati se (po), biti na izvidnici - rimettere*
A) v. tr. (pres. rimetto)
1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe
2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine
3. vrniti, vračati
4. prepustiti, prepuščati
5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg
6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa
7. zavihati, zavihovati
8. odložiti, odlagati
9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček
10. izbruhati
B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)
1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela
2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo
3. prepustiti, prepuščati odločitev
4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad) - romanzo2 m
1. lit. roman:
romanzo d'appendice roman v nadaljevanjih; slabš. pogrošni roman
romanzo d'avventure pustolovski roman
romanzo ciclico ciklični roman
romanzo educativo, filosofico vzgojni, filozofski roman
romanzo epistolare roman v pismih
romanzo fiume zelo dolg roman
romanzo giallo kriminalka
romanzo psicologico, storico psihološki, zgodovinski roman
romanzo rosa ljubezenski roman
romanzo sceneggiato televizijska priredba romana
2. ekst. pren. neverjetna, izmišljena zgodba
3. roman, ljubezensko razmerje - ruzzoloni avv.
finire ruzzoloni per terra pasti, telebniti, kot si dolg in širok - saldo2 m
1. ekon. saldo:
saldo attivo, passivo aktvini, pasivni saldo
fare i saldi dei conti izravnati račune
2. preostali znesek:
pagare a saldo saldirati, v celoti izplačati dolg
3. trgov. ostanek, (neprodana) zaloga:
saldi di fine stagione sezonska razprodaja - scalare2 v. tr. (pres. scalo)
1. alpin. plezati, preplezati (tudi ekst.)
2. odšteti, odštevati:
scalate le spese po odbitju stroškov
3. postopoma zmanjševati:
scalare un debito odplačevati dolg v obrokih
4. stopnjevati
5. ekon. jurišati, nepričakovano navaliti na delnice - scontare v. tr. (pres. sconto)
1. trgov. eskontirati; izplačati; prodati s popustom:
scontare una cambiale eskontirati menico
scontare un debito izplačati dolg
2. ekst. plačevati; prestajati kazen:
scontare dieci anni di carcere prestajati desetletno zaporno kazen
scontarla pog. drago plačati
3. predvidevati:
l'esito dell'incontro era scontato izid srečanja je bil predviden
4. ekst. preseči, presegati (tuje vzore, vplive ipd.) - sillaba f
1. jezik zlog:
sillaba breve, lunga kratek, dolg zlog
2. pog. besedica; prav nič, niti trohice:
non capire una sillaba ne razumeti besedice, prav nič
non cambiare una sillaba ne zamenjati niti besedice - soddisfare* v. tr., v. intr. (pres. soddisfaccio, soddisfo)
1. izpolniti, izpolnjevati; ugoditi (čemu):
soddisfare un desiderio, a un desiderio izpolniti željo
2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati
3. zadostiti, zadostovati; plačati; poravnati, popraviti:
soddisfare un debito, a un debito plačati dolg
soddisfare un danno, a un danno poravnati škodo
4. ujemati se; skladati se s čim:
la teoria soddisfa a determinate premesse teorija se sklada s predpostavkami - soluzione f
1. kem. raztapljanje, raztopina, solucija:
soluzione alcalina lug
soluzione satura nasičena raztopina
soluzione tampone puferska raztopina
2. mat. rešitev (problema, enačbe)
3. rešitev; razlaga:
non c'è altra soluzione druge rešitve ni
escogitare, trovare una soluzione najti rešitev
4. rešitev, poravnava:
venire a una pacifica soluzione doseči mirno rešitev, poravnavo
5. izplačilo (dolga):
pagare in una sola soluzione poravnati dolg naenkrat
6.
soluzione di continuità vrzel:
senza soluzione di continuità nepretrgoma, kontinuirano - spēgnere*
A) v. tr. (pres. spēngo)
1. gasiti; pogasiti, ugašati:
spegnere la calce gasiti apno
spegnere un incendio pogasiti požar
2. elektr. ugasniti, izključiti, izklopiti (luč, televizor)
3. izplačati:
spegnere un debito plačati dolg
4. brisati; udušiti; pomiriti, potešiti:
spegnere i rumori udušiti hrup
spegnere la sete potešiti žejo
5. knjižno ubiti
B) ➞ spēgnersi v. rifl. (pres. mi spēngo)
1. ugasiti se, ugašati se; ugasniti
2. umreti, umirati