accecare
A) v. tr. (pres. acciēco, accēco)
1. slepiti, zaslepiti, oslepiti (tudi pren.):
non lasciarti accecare dall'ira ne pusti, da te jeza zaslepi
2. zapreti, zazidati:
accecare una finestra zazidati okno
accecare un chiodo, una vite zabiti žebelj do kraja, priviti vijak do kraja
B) v. intr. oslepeti
Zadetki iskanja
- accēsso m
1. dostop, dohod, vhod:
accesso al salone dohod v dvorano
uomo di facile accesso priljuden človek
accesso a una carica dostop do funkcije
2. vstop:
vietato l'accesso ai non addetti ai lavori nezaposlenim vstop prepovedan
3. izbruh:
accesso d'ira izbruh jeze
4. med. napad:
accesso di tosse napad kašlja
5. pravo sodni ogled - accompagnare
A) v. tr. (pres. accompagno)
1. spremiti, spremljati:
ti accompagnerò al treno pospremil te bom do vlaka
accompagnare con l'occhio slediti s pogledom
accompagnare in macchina odpeljati z avtom
2. združiti:
accompagnare lo studio al divertimento združiti učenje in zabavo
3. glasba spremljati:
accompagnare una cantante al pianoforte spremljati pevko na klavirju
B) ➞ accompagnarsi v. rifl. (pres. mi accompagno)
1.
accompagnarsi con qcn. pridružiti se komu (na potovanju)
2. redko poročiti se - accoppiamento m
1. parjenje:
non sempre l'accoppiamento delle bestie in cattività dà luogo alla riproduzione po parjenju živali v ujetništvu pogosto ne pride do reprodukcije
2. druženje, združitev
3. tehn. spoj - affētto2 m
1. naklonjenost, ljubezen:
affetto fraterno bratovska ljubezen
nutrire, serbare affetto per, verso qcn. ljubiti koga, gojiti ljubezen do koga
2. ljubezen (predmet ljubezni):
il cane era il suo unico affetto pes je bil njegova edina ljubezen
3. glasba okrasek - affezionare
A) v. tr. (pres. affeziono) spoprijateljiti, pridobiti (koga), vzbuditi ljubezen:
affezionare qcn. alla lettura vzbuditi komu ljubezen do branja
B) ➞ affezionarsi v. rifl. (pres. mi affeziono) vzljubiti, navezati se (na):
affezionarsi a un lavoro vzljubiti neko delo
affezionarsi agli amici navezati se na prijatelje - affezione f
1. ljubezen, naklonjenost, nagnjenje:
nutrire affezione per la famiglia gojiti ljubezen do družine
prezzo d'affezione ljubiteljska cena (cena, ki presega realno vrednost)
2. med. obolenje, afekcija:
affezione bronchiale bronhialno obolenje - alfa
A) m, f invar. (grška črka) alfa:
dall'alfa all'omega od začetka do konca, od a do ž
B) agg. invar. fiz. alfa:
raggi alfa alfa žarki - allora
A) avv.
1. takrat, tedaj, tačas:
allora ci vedevamo spesso takrat smo se pogosto videvali
allora allora pravkar
allora come allora tisti trenutek:
allora come allora non avrei potuto dargli una risposta tisti trenutek mu ne bi mogel odgovoriti
allora sì che si stava bene takrat se je res dobro živelo
devi vederlo, solo allora capirai moraš ga videti, šele takrat boš razumel
da allora, da allora in poi odtlej
d'allora tedanji, takraten:
dove sono andati gli amici d'allora? kje so končali tedanji prijatelji?
fino allora, sino allora do takrat, do tistega trenutka
per allora za tisti dan, za tiste čase
2. (v vprašalnicah) no, tedaj:
e allora che si fa? no, kaj pa zdaj?
allora, dove andiamo? no, kam gremo?
B) agg. invar. tedanji, takraten:
l'allora direttore tedanji direktor
C) cong. tedaj, potem:
se vuoi venire con noi, allora sbrigati! če hočeš iti z nami, potem pohiti! - alterigia f oholost, ošabnost, napuh, nadutost, bahavost:
trattare la gente con alterigia oholo se vesti do ljudi - amico
A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
intenzioni amiche prijateljski nameni
viso amico prijateljski, znan obraz
paese amico prijateljska dežela
B) m (f -ca)
1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
l'amico del cuore najljubši prijatelj
amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
amico intimo intimni prijatelj
amici per la pelle prijatelja do smrti
l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam
2. evfemistično ljubček, ljubimec
3. pajdaš:
è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša - ammezzare v. tr. (pres. ammēzzo)
1. razpoloviti, razpolavljati:
ammezzare la via a qcn. priti komu naproti (na pol poti)
ammezzare un fiasco di vino pletenko napolniti (ali izprazniti) do polovice
2. napraviti, povedati napol - amore m
1. ljubezen:
amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
amore per un amico ljubezen do prijatelja
essere tutto amore biti naklonjen
per amore o per forza zlepa ali zgrda
d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
per amore di qcn. komu na ljubo
fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
per amore di qcs. zaradi:
per amore di pace zaradi ljubega miru
amore di sé sebičnost
amor proprio samoljubje
2.
amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke
3.
amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike
4. ljubezen, navezanost, pohlep:
amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov
5.
è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
canta che è un amore čudovito poje
6.
amori pl. ljubezenske dogodivščine:
non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - animosamente avv.
1. hrabro, pogumno:
lottarono animosamente hrabro so se borili
2. sovražno:
trattare animosamente una persona sovražno se vesti do koga - antipatia f antipatija, nenaklonjenost, odpor:
avere, nutrire antipatia verso (per) qcn. čutiti do koga antipatijo - appassionare
A) v. tr. (pres. appassiono)
1. buriti, vzbuditi, vzbujati strast:
appassionare qcn. alla musica vzbuditi v kom strast do glasbe
2. razžalostiti, ganiti
B) ➞ appassionarsi v. rifl. (pres. mi appassiono)
1. razvneti, razvnemati se; navdušiti, navduševati se:
appassionarsi allo sport navdušiti se za šport
2. žalostiti se, biti ganjen - armare
A) v. tr. (pres. armo)
1. oborožiti, oboroževati; oskrbeti z orožjem:
armare qcn. cavaliere hist. poviteziti, napraviti koga za viteza; utrditi, okrepiti:
armare una testa di ponte utrditi mostišče
2. vpoklicati, mobilizirati:
armare i riservisti vpoklicati rezerviste; večati vojaški potencial:
in quell'epoca la Francia stava armando takrat je Francija povečevala svoj vojaški potencial
3. opremiti ladjo
4. podpreti, postaviti opore:
armare una galleria podpreti rov
B) ➞ armarsi v. rifl. (pres. mi armo) oborožiti se:
armarsi di un bastone oborožiti se s palico
armarsi fino ai denti oborožiti se do zob
armarsi di pazienza pren. oborožiti se s potrpežljivostjo - arrivare v. intr. (pres. arrivo)
1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj
2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto
3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili
4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje - asilo m
1. zatočišče, pribežališče, zaščita, azil:
chiedere asilo prositi za azil
trovare asilo najti zatočišče
diritto di asilo pravica do azila
asilo politico politični azil
2. zavetišče:
asilo di mendicità zavetišče za stare in nepreskrbljene, sirotišnica
asilo notturno nočno zavetišče za brezdomce
3.
asilo infantile, d'infanzia otroški vrtec
asilo nido otroške jasli