Franja

Zadetki iskanja

  • maddalena f skesanka:
    fare la maddalena delati se ponižno in skesano
  • martire m, f

    1. relig. mučenec, mučenka

    2. padli

    3. pren. mučenec, mučenica; žrtev:
    fare il martire delati se mučenca, žrtev
  • messia m invar. odrešenik, rešitelj
    Messia relig. Mesija, Odrešenik:
    aspettare il messia zaman čakati
    atteggiarsi a messia delati se odrešenika, rešitelja
  • minchione

    A) agg. pog. bedast, naiven

    B) m (f -na) bedak, tepec, naivnež, naivnica:
    fare il minchione delati se neumnega
    un minchione! sploh ne!, kje pa!
  • muffa f

    1. plesen:
    muffa grigia (botrite) siva plesen
    prendere, fare la muffa plesneti (tudi pren.)

    2. pren. toskansko ošabnost:
    avere la muffa al naso delati se važnega, šopiriti se
  • negare

    A) v. tr. (pres. nego)

    1. zanikati, zanikovati:
    non lo nego ne zanikam, priznam

    2. absol. tajiti

    3. odkloniti, odklanjati; odreči, odrekati; zavrniti, zavračati:
    negare fede a qcn. komu ne verjeti
    negare la grazia odreči milost komu

    B) ➞ negarsi v. rifl. (pres. mi nego)

    1. odkloniti, zavračati spolne odnose s kom

    2. hliniti odsotnost:
    negarsi al telefono delati se, kot da te ni doma
  • nēsci m toskansko
    fare il nesci delati se nevednega, neumnega
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič
  • offeso m (f -sa) prizadeti, prizadeta:
    fare l'offeso delati se užaljenega, prizadetega
  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • piangere*

    A) v. intr. (pres. piango)

    1. jokati, solziti se:
    piangere a dirotto jokati neutolažljivo
    il piatto piange! igre plačati vložek!

    2. stokati

    B) v. tr.

    1. objokovati; za kom, za čim jokati:
    tutti lo piangono vsi jokajo za njim
    piangere lacrime di pentimento bridko se kesati

    2. tožiti, pritoževati se (nad):
    piangere miseria tožiti nad revščino, delati se revnega
  • pollo m

    1. piščanec (zlasti kulin.):
    pollo alla diavola, arrosto, lesso piščanec na žaru, pečen, kuhan piščanec
    brodo di pollo kokošja juha
    essere a pollo pesto pren. biti bolan
    pollo d'india puran
    andare a letto coi polli pren. leči s kurami
    conoscere i propri polli pren. dobro vedeti, s kom imaš opraviti
    fa ridere i polli pren. temu bi se še krave smejale

    2. pren. neizkušen človek, naivnež:
    fare il pollo delati se naivnega
    pelare, spennare il pollo oskubsti koga (pri igri, stavi ipd.)
  • pretēndere*

    A) v. tr. (pres. pretēndo)

    1. zahtevati (tudi ekst.)

    2. domišljati si

    3. trditi, zatrjevati:
    pretenderla a imeti se za, delati se:
    pretenderla ad artista imeti se za umetnika

    B) v. intr.
    pretendere a potegovati se (za), pretendirati (na kaj), biti pretendent:
    pretendere al trono pretendirati na prestol
    pretendere alla mano di una donna snubiti žensko
  • quamquam tujka latinsko m knjižno šalj.
    fare il quamquam, stare sul quamquam šopiriti, bahati se; delati se vsevednega, važnega
  • recitare

    A) v. tr. (pres. rēcito)

    1. recitirati, deklamirati

    2. gled. igrati:
    recitare la commedia pren. hliniti, delati se kot
    recitare per le sedie pren. igrati pred prazno dvorano

    3. relig. moliti:
    recitare l'avemaria moliti zdravamarijo

    B) v. intr.

    1. gled. igrati

    2. ekst. spakovati se, govoriti prisiljeno, narejeno:
    invece di recitare parla con naturalezza nehaj se spakovati in govori naravno

    3. ekst. pravo praviti, glasiti se:
    l'articolo 1 della costituzione recita prvi člen ustave pravi
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • saputēllo

    A) agg. vtikljiv, jezikav (otrok)

    B) m (f -la) jezikalo, mladi vseved:
    fare il saputello vtikati se (v pogovore odraslih), delati se učenega
  • sciēnza f

    1. znanje, vedenje; učenost:
    arca, pozzo di scienza utelešena učenost
    scienza con scienza poznavajoč zadevo
    di sicura scienza zagotovo, nedvomno
    uomo di scienza učen mož
    avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    2. znanost; veda:
    scienze esatte eksaktne vede
    scienze sperimentali eksperimentalne vede
    scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
    scienze occulte okultizem
    scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede

    3. ekst.
    scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
    laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti

    4. relig.
    Scienza Cristiana Christian science
  • sordo

    A) agg.

    1. gluh (tudi pren.):
    essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
    essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
    essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen

    2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
    lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
    rumore sordo zamolkel šum

    3. pren. tih, skrit:
    nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do

    4. jezik nezveneč

    B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
    parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
    fare il sordo delati se gluhega
    non intendere sordo takoj razumeti