Franja

Zadetki iskanja

  • aumentare

    A) v. tr. (pres. aumento) povečati; zvišati; pomnožiti:
    aumentare il prezzo zvišati ceno
    aumentare lo stipendio zvišati plačo

    B) v. intr. narasti, naraščati; povečati se, zvišati se:
    la popolazione è aumentata prebivalstvo je naraslo
    il costo della vita aumenta ogni giorno življenjski stroški rastejo iz dneva v dan
  • avanti

    A) avv.

    1. naprej:
    andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
    vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
    il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
    così non si può andare avanti tako ne moremo več
    vai avanti a leggere beri naprej
    essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
    farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
    mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
    mandare avanti un'azienda voditi podjetje
    mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
    mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

    2. redko prej:
    avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

    3.
    di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

    B) cong.

    1.
    avanti di, avanti che prej ko, preden:
    mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

    2.
    avanti che raje, kot da:
    vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

    C) prep.

    1.
    avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
    non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

    2. pred (časovno):
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    avanti l'alba pred zoro

    Č) inter. naprej!:
    Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
    avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

    D) agg. prejšnji:
    l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
    l'anno avanti leto poprej

    E) m šport napadalec
  • avventurare

    A) v. tr. (pres. avventuro) izpostaviti, izpostavljati (nevarnosti), tvegati:
    avventurare la vita in una difficile impresa tvegati življenje (pri težkem podvigu)
    avventurare una proposta priti na dan s predlogom, drzniti si predlagati

    B) ➞ avventurarsi v. rifl. (pres. mi avventuro) izpostaviti, izpostavljati se nevarnosti, tvegati, upati si, drzniti si (tudi pren.):
    avventurarsi in mare aperto upati si na odprto morje
    avventurarsi a rispondere drzniti si odgovoriti
  • avventuroso agg.

    1. pustolovski:
    viaggiatore avventuroso pustolovski popotnik

    2. knjižno srečen:
    giorno avventuroso srečen dan
  • bighellonare v. intr. (pres. bighellono) lenariti; postopati:
    bighellonare per le strade tutto il giorno ves dan postopati
  • bravo

    A) agg.

    1. dober, sposoben:
    un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
    è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
    un bravo cane da caccia dober lovski pes

    2. dober, pošten, spodoben:
    un bravo giovane dober mladenič
    brava donna pog. evfemistično cipa
    ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
    su, da bravo! le pogumno!

    3. knjižno pogumen, srčen:
    fare il bravo delati se pogumnega
    notte brava divjaška noč
    alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
    dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

    4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
    ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

    B) inter. bravo!:
    bravo, bis! bravo, bis!
    bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

    C) m

    1. hist. plačani razbojnik, plačanec

    2. ekst. telesni stražar, gorila
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • campale agg. poljski:
    battaglia campale voj. bitka na odprtem polju
    artiglieria campale voj. poljsko topništvo
    giornata campale voj. dan odločilne bitke; pren. naporen dan
  • campare1 v. intr. (pres. campo)

    1. živeti, preživljati se:
    campare di rendita živeti od rente; pog. prebijati se
    campare di aria pren. živeti od zraka, ne imeti s čim se preživljati
    campare alla giornata živeti iz dneva v dan, komaj se preživljati
    tirare a campare nekako se prebijati
    campa cavallo, che l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže

    2. knjižno uiti:
    campare dalla prigionia uiti iz ujetništva
  • chiaro

    A) agg.

    1. jasen, svetel:
    tempo chiaro jasno vreme

    2. bled (barva):
    blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč

    3. bister, čist:
    acqua chiara bistra voda

    4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
    immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
    un no chiaro e tondo odločen ne
    essere chiaro biti jasen
    cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
    chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
    avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem

    5. knjižno znamenit, odličen:
    uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
    PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru

    B) m

    1. jasnina, svetloba:
    chiaro di luna mesečeva svetloba
    con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
    chiaro d'uovo pog. beljak
    mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem

    2. svetla barva; svetla obleka:
    vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti

    C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
    parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
    dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
    non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo
  • compiēta f relig. večerna molitev:
    dall'alba a compieta ves dan
    giungere, essere a compieta biti na koncu česa; ekst. biti na koncu življenja
  • con prep. s, z

    1. (označuje druženje)
    vieni con me? ali greš z mano?
    è sposato con una francese poročen je s Francozinjo
    combattere con i nemici bojevati se s sovražniki
    prendersela con qcn. jeziti se na koga, spraviti se na koga

    2. (označuje sredstvo)
    minestra condita con l'olio juha, zabeljena z oljem

    3. (označuje način)
    con fatica s trudom, naporno
    con attenzione pazljivo, pozorno
    starsene con le mani in mano stati prekrižanih rok
    andarsene con la coda fra le gambe stisniti rep med noge

    4. (označuje lastnost, atribut)
    bambina con gli occhi azzurri deklica z modrimi očmi
    scarpe con tacco alto čevlji z visokimi petami
    villa con piscina vila z bazenom

    5. (označuje omejitev)
    con lo studio sono rimasto un po' indietro s študijem sem malo v zamudi
    come va con la salute? kako kaj zdravje? kako kaj z zdravjem?

    6. (označuje vzrok)
    con questo caldo non si può lavorare pri tej vročini se ne da delati

    7. (označuje primerjanje)
    non puoi paragonare la tua situazione con la mia ne moreš primerjati svojega položaja z mojim

    8. (označuje okoliščine in posledice)
    non uscire con questo tempaccio ne hodi ven v takem vremenu

    9. (označuje čas)
    andare a letto con le galline iti spat s kurami, zgodaj leči
    alzarsi con il sole vstajati, ko je dan visok

    10. (označuje dopustnost)
    con tutti i suoi difetti è un bravo ragazzo kljub mnogim napakam je dober fant

    11. (velja kot sklepni izraz)
    con questo, col che:
    e con questo ti saluto tako torej lepo pozdravljen!

    12. (označuje okrepljeno vrednost predloga, prislova ipd.)
    un uomo con in mano la frusta mož z bičem v roki

    13. (uporablja se z nedoločnikom)
    con lo sbagliare si impara na napakah se učimo
    cominciamo col chiarire i termini della questione najprej razčistimo, kako je s stvarjo
  • copērchio m (pl. -chi) pokrov, pokrovka:
    mettere il coperchio sopra qcs. pren. kaj potlačiti
    PREGOVORI: il soverchio rompe il coperchio preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
    il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan
  • corsa f

    1. tek; tekanje:
    a passo di corsa s hitrimi, naglimi koraki
    a tutta corsa, di gran corsa kar se da hitro
    fare una corsa in qualche luogo kam skočiti
    essere in corsa per qcs. pren. potegovati se za kaj

    2. šport tek; dirka:
    corsa a ostacoli tek z ovirami
    corsa di cavalli konjska dirka
    cavallo da corsa dirkalni konj
    corsa automobilistica avtomobilska dirka

    3. pl. konjske dirke

    4. pren.
    corsa all'oro mrzlično iskanje zlata
    corsa agli armamenti oboroževalna tekma

    5. vožnja:
    la corriera fa cinque corse al giorno avtobus vozi petkrat na dan
    proibito salire sul tram in corsa ne skači na tramvaj med vožnjo
    perdere la corsa zamuditi vlak

    6. voj.
    guerra di corsa gusarsko vojskovanje
  • designare v. tr. (pres. designo)

    1. predložiti, predlagati; postaviti, imenovati:
    è stato designato a formare il nuovo governo dobil je mandat za sestavo nove vlade

    2. natančno določiti, določati; odrediti, odrejati:
    designare il giorno e il luogo dell'incontro določiti dan in mesto srečanja

    3. kazati:
    ciò designa la sua incapacità to kaže njegovo nesposobnost
  • dimenticare

    A) v. tr. (pres. dimentico)

    1. pozabiti, pozabljati

    2. zanemariti, zanemarjati

    B) ➞ dimenticarsi v. rifl. (pres. mi dimentico) pozabiti, pozabljati:
    mi sono dimenticato del tuo compleanno pozabil sem na tvoj rojstni dan
  • dinanzi

    A) avv.

    1. spredaj:
    levati dinanzi! izgini!, poberi se!

    2. prej:
    vedere dinanzi predvidevati

    B) prep.
    dinanzi a pred

    C) agg. invar. spredaj; prej:
    il posto dinanzi mesto spredaj
    il giorno dinanzi dan prej
  • fatto1 agg.

    1. narejen, oblikovan, izdelan:
    persona ben fatta postavna oseba
    come Dio l'ha fatto gol, nag
    è fatto così takšen je
    com'è fatto? kakšen je?, kakšen je videti?
    fatto di carne ed ossa iz mesa in kosti

    2. zrel:
    frutti fatti zreli plodovi
    uomo fatto zrel človek
    ragazza fatta zrelo, godno dekle
    a giorno fatto, a notte fatta pren. ko je že dan, ko je že noč; pozno podnevi, ponoči

    3. opravljen, izvršen, storjen:
    ben fatto! odlično!
    a conti fatti pren. končno, navsezadnje
    è fatta ni pomoči; kar je, je
    detto fatto rečeno, storjeno
    è presto fatto takoj

    4. primeren:
    essere, non essere fatto per qcs., per qcn. biti, ne biti primeren za kaj, za koga
    fatto apposta per qcs. kot nalašč za nekaj
  • festeggiare v. tr. (pres. festeggio)

    1. praznovati, slaviti:
    festeggiare il compleanno praznovati rojstni dan

    2. srečno, radostno sprejeti, pozdravljati:
    abbiamo festeggiato gli sposi pozdravili smo novoporočenca
  • festivo agg.

    1. prazničen:
    giorno festivo prazničen dan
    scuola festiva nedeljska šola
    abito festivo praznična obleka
    lavoro festivo delo prek praznika

    2. knjižno vesel