Franja

Zadetki iskanja

  • granata1 f sirkova metla:
    benedire col manico della granata pren. naklestiti s palico
  • guadagnare

    A) v. tr. (pres. guadagno)

    1. zaslužiti:
    guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
    guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
    va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
    c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
    guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

    2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
    guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
    guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
    guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

    3. pren. priti do, doseči:
    guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
    guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

    B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
    senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša
  • guidare

    A) v. tr. (pres. guido)

    1. voditi:
    guidare un gruppo di turisti voditi skupino turistov

    2. šport voditi, biti na čelu, biti v vodstvu:
    guidare la classifica voditi v skupni razvrstitvi

    3. voditi, upravljati, voziti:
    guidare i cavalli voditi konje
    ho imparato a guidare absol. naučil sem se voziti (avto)

    4. pren. voditi, usmerjati:
    guidare un popolo voditi ljudstvo
    guidare una spedizione voditi odpravo

    B) ➞ guidarsi v. rifl. (pres. mi guido) ravnati se:
    guidarsi col proprio buon senso ravnati se po zdravi pameti, presoji
  • incicciare

    A) v. tr. (pres. inciccio)

    1. nareč. porezati

    2. pren. zaplesti (v težave)

    B) ➞ incicciarsi v. rifl. (pres. mi inciccio)

    1. porezati se:
    incicciarsi col rasoio porezati se z brivnikom

    2. pren. zabresti v težave
  • ingrassare

    A) v. tr. (pres. ingrasso)

    1. debeliti

    2. pognojiti:
    ingrassare il campo col letame gnojiti njivo
    andare a ingrassare i cavoli šalj. umreti

    3. strojn. podmazati

    B) ➞ ingrassare, ingrassarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingrasso)

    1. zrediti se

    2. pren. zrediti se, obogateti:
    ingrassarsi alle spalle altrui obogateti na tuj račun
  • lancio m (pl. -ci)

    1. met:
    lancio di una pietra lučaj, met kamna

    2. skok:
    lancio col paracadute skok s padalom

    3. šport met:
    lancio del martello met kladiva

    4. pren. lansiranje:
    lancio di un prodotto trgov. lansiranje proizvoda
  • lanternino m pomanjš. od ➞ lanterna:
    cercare qcs. col lanternino pren. iskati kaj z lučjo, kaj vneto iskati
    cercarsele col lanternino pren. nakopati si nevšečnosti
  • latte

    A) m

    1. mleko:
    latte crudo surovo mleko
    latte pastorizzato pasterizirano mleko
    latte omogeneizzato homogenizirano mleko
    centrale del latte mlekarna
    latte di gallina kulin. šodo s konjakom
    fior di latte smetana
    bambino di latte dojenček
    da latte doječ
    dente di latte mlečni zob, mlečnik

    2.
    la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
    succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
    nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
    far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

    3.
    latte di calce apneno mleko
    latte di cocco kulin. kokosovo mleko
    latte detergente kozmet. čistilno mleko

    4. bot.
    latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

    B) agg. invar.
    bianco latte mlečno bel
  • lēpre f

    1. zool. zajec (Lepus):
    correre come una lepre pren. teči kot zajec
    vedere dove sta la lepre pren. videti, v katerem grmu tiči zajec
    pigliare la lepre col carro pren. delati po polževo

    2. šport zajec (tekač, ki diktira tempo)

    3. kulin. zajčje meso:
    spezzatino di lepre zajčja obara
    PREGOVORI: una volta corre il cane, una volta la lepre preg. enkrat teče pes, drugič zajec
  • lumicino m pomanjš. od ➞ lume lučca:
    cercare qcs. col lumicino pren. iskati kaj z lučjo
    essere al lumicino pren. biti pri zadnjih zdihljajih
  • lupo

    A) m

    1. zool. volk (Canis lupus):
    avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
    tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
    in bocca al lupo! srečno!
    lupo di mare pren. morski volk
    lupo mannaro volkodlak

    2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov

    3. med. lupus
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
    lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
    chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
    chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti

    B) agg. invar.
    cane lupo volčjak
    pesce lupo luben (Labrax lupus)
  • madre

    A) f

    1. mati:
    divenire madre zanositi; roditi
    per parte di madre po materini strani
    succhiare qcs. col latte della madre pren. vsrkati kaj z materinim mlekom
    fare da madre a qcn. biti komu mati

    2. relig. sestra:
    madre superiora prednica

    3. pren. mati; vir, vzrok

    4. matrica

    5.
    dura madre anat. trda možganska opna
    pia madre mehka možganska opna

    B) agg.

    1.
    lavoratrice madre mati delavka

    2.
    idea madre pren. osnovna ideja, vodilna misel
    lingua madre (madrelingua) materni jezik
    casa madre relig. matična hiša
    regina madre kraljica mati
    scena madre gled. ključni prizor
  • manico m (pl. -ci, -chi)

    1. ročaj, držaj:
    benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
    avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
    ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
    il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
    gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

    2. vrat (zvona)

    3. glasba vrat (pri godalih)

    4. aero krmilna palica
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • maturare

    A) v. tr. (pres. maturo)

    1. zoriti:
    il sole matura i frutti sonce zori sadje

    2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati

    3. izdelati, razdelati, dodelati:
    maturare un piano dodelati načrt

    B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
    gli interessi sono maturati obresti so dospele
    PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
  • mescolare

    A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
    mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
    mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
    mescolare le carte igre mešati karte

    B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

    1. pomešati, zmešati, premešati se:
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    2. pren. vmešavati se:
    mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • navigare v. intr. (pres. navigo)

    1. navt. pluti:
    navigare a motore, a remo, a vela pluti (motorna ladja), veslati, jadrati

    2. ekst. pluti, križariti, potovati (z ladjo):
    navigare in cattive acque pren. znajti se v (denarnih) težavah
    navigare nei flutti della vita pren. spretno se izogibati težavam
    navigare a ogni vento pren. znajti se v vseh okoliščinah
    navigare col vento in poppa pren. imeti srečo

    3. ekst. navt. prevažati (se):
    il petrolio naviga con le petroliere nafto prevažajo s tankerji
  • nēspola f

    1. nešplja

    2. pren. pog. batina
    PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. daj času čas; potrpljenje je božja mast
  • nome m

    1. ime:
    il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
    nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
    nome commerciale trgov. blagovna znamka
    nome depositato trgov. zaščitni znak
    nome di luogo krajevno ime, toponim
    a nome di qcn. v imenu nekoga
    a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
    in nome di qcn. v imenu nekoga
    in nome di Dio Bog pomagaj!
    sotto nome di pod imenom
    atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
    chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

    2. osebno ime; priimek:
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim
    nome di battaglia ilegalno ime
    nome di battesimo krstno ime
    nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
    nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
    opera senza nome anonimno delo
    avere di nome, per nome imenovati se
    è un bel nome to je znana oseba
    fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

    3. pren. sloves, ugled; glas:
    avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
    avere un nome in qcs. sloveti po čem

    4.
    nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

    5. jezik samostalnik