covare
A) v. tr. (pres. covo)
1. valiti
2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
covare il fuoco čepeti za pečjo
covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati
3. pren. gojiti; kuhati:
covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga
B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi
Zadetki iskanja
- crēpa f razpoka; pren. nasprotje, nesoglasje:
la crepa nel muro razpoka v zidu
nella loro relazione ci sono delle crepe v njunih odnosih so se pojavila nesoglasja - Cristo
A) m
1. relig. Kristus:
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
dopo Cristo po Kristusu, po našem štetju
2. umet. Kristus; križani Kristus:
Cristo di Giotto Giottov križani Kristus
3. pog. bednik; hudo zdelan človek:
non ci sono cristi pren. nobenih možnosti ni
B) inter. Jezus! Kristus! - diavolo
A) m (f -la, -lessa)
1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup
2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico
3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik
4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?
5. igre škis (pri taroku)
6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši
B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!
C) avv.
1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege
2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki - dipinto
A) agg. poslikan, pobarvan:
ha due occhi che paiono dipinti njegove (njene) oči so kot naslikane
in quel posto non ci starei nemmeno dipinto tam ne bi hotel biti niti naslikan!
B) m slika - dolere*
A) v. intr. (pres. dōlgo)
1. boleti:
mi dolgono i denti zobje me bolijo
2. obžalovati, biti žal:
ci duole di non poter venire obžalujemo, da ne moremo priti
B) ➞ dolersi v. rifl. (pres. mi dōlgo)
1. obžalovati, biti žal; kesati se:
dolersi dei propri peccati kesati se svojih grehov
2. pritožiti, pritoževati se:
dolersi di una gamba sana, per una gamba sana pren. pritoževati se za prazen nič - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - ētte m (samo sing.)
1. pog. nič (v nikalnih stavkih):
non ci capisco un ette prav nič ne razumem
2. pog. malo:
c'è mancato un ette che non finisse per terra malo je manjkalo, pa bi padel - faccia f (pl. -ce)
1. obraz:
perdere la faccia osramotiti se
salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
uomo a due facce dvoličnež
aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
alla faccia tua! vulg. ti pezde!
2. izraz, poteze:
una faccia patibolare obraz hudodelca
faccia da galantuomo pošten obraz
fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane
3. stran, pročelje:
la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
sulla faccia della terra na zemeljskem površju
l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja
4. mat. ploskev - fatto2 m
1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva
2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici
3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje
4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel - fermo agg.
1. nepremičen:
il treno è fermo in stazione vlak stoji na postaji
fermo (là)! stoj!
fermi tutti! stojte!
2. pren. vztrajen, trden, neomajen:
è fermo nel suo rifiuto vztrajno zavrača
3. odločen:
ha giurato con voce ferma prisegel je z odločnim glasom
4. gotov, zanesljiv:
resta fermo che ci si veda giovedì zanesljivo se vidimo v četrtek
per fermo gotovo, zanesljivo
5. nepremično uprt:
con gli occhi fermi allo spettacolo raccapricciante z očmi, uprtimi v grozljiv prizor - firma f
1. podpis:
apporre, mettere la firma podpisati
firma chiara, illeggibile čitljiv, nečitljiv podpis
firma per esteso podpis s polnim imenom
raccogliere le firme zbirati podpise
registro delle firme knjiga obiskovalcev
far onore alla propria firma spoštovati sprejete obveznosti
ci metterei la firma! pog. to bi pa rad videl!, srečen bi bil!
2. veliko, ugledno ime:
essere una grande firma biti veliko, priznano ime
3. podpisovanje
4. pooblastilo:
avere la firma per qcn. biti podpisnik za koga
5. pren. potrdilo; pristanek:
per partire aspettiamo la vostra firma čakamo na vaš pristanek za odhod
6. redko podjetje - fritto
A) agg.
1. ocvrt:
cose fritte e rifritte pren. stokrat premlete, pogrete stvari
2. pren. izgubljen, pečen:
se ci scoprono siamo bell'e fritti če nas odkrijejo, smo pečeni
B) m
1. vonj po ocvrtem
2. ocvrta jed - futuro
A) agg. prihodnji, bodoč:
gli avvenimenti futuri prihodnji dogodki
vita futura relig. posmrtno življenje
la futura sposa nevesta
B) m
1. prihodnost, bodočnost:
il futuro è sulle ginocchia di Giove pren. prihodnost je v božjih rokah
2. ženin
3. jezik prihodnjik, futur
4. (zlasti v pl.) zanamci, bodoči rodovi:
come ci giudicheranno i futuri? kako nas bodo sodili zanamci? - gatta f
1. mačka
2.
gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
gatta cieca igre slepe miši
PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije - giocare, giuocare
A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)
1. igrati, igrati se:
giocare a palla žogati se
giocare a bocce balinati
giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
giocare alle carte kartati
giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
giocare con le parole pren. igrati se z besedami
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo
2. igrati (na), staviti:
giocare al totocalcio igrati športno napoved
giocare forte visoko staviti
3. šport igrati:
giocare a tennis igrati tenis
giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
giocare alla destra igrati na desnem krilu
4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi
5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča
B) v. tr.
1. igrati (s čim, na kaj):
giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
giocare tutte le carte igrati na vse karte
giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti
2. staviti (pri igri):
giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
ci giocherei la camicia pren. glavo stavim
3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino
4. premikati:
giocare il ginocchio premikati koleno
5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo - giochetto m
1. pomanjš. od ➞ gioco igrica
2. igra:
per noi questo è un giochetto pren. to je za nas prava igrača
giochetto di parole besedna igra
3. prevara, potegavščina:
è un giochetto che non ci aspettavamo nismo pričakovali, da nam bo tako zagodel - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - grasso
A) agg.
1. debel:
è una donna molto grassa to je zelo debela ženska
2. masten, tolst, maščoben:
cibi grassi mastne jedi
formaggio grasso mastni sir
acido grasso maščobna kislina
carbone grasso masten premog
argilla grassa mastna glina
3. obilen, bogat:
fare grassi guadagni mastno zaslužiti
popolo grasso hist. bogato meščanstvo
annata grassa bogata letina
martedì grasso pustni torek
a farla grassa lepo bo, dobro bo, če...:
a farla grassa non ci rimetteremo lahko bomo zadovoljni, če bomo brez izgub
4. koristen, ugoden:
ricevere grasse proposte dobiti ugodne ponudbe
5. pren. opolzek, spolzek, kosmat, razbrzdan:
discorsi grassi opolzko govorjenje
risata grassa krohot
B) m
1. tolšča, mast:
grasso di maiale svinjska mast
2. maščoba:
togliere le macchie di grasso dalla giacca odstraniti maščobne madeže s suknjiča
3. kem. maščoba:
grasso animale, vegetale živalska, rastlinska maščoba - guadagnare
A) v. tr. (pres. guadagno)
1. zaslužiti:
guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad
2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog
3. pren. priti do, doseči:
guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga
B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša