Franja

Zadetki iskanja

  • botte f

    1. sod:
    spillare il vino dalla botte točiti vino iz soda
    essere in una botte di ferro pren. biti na varnem

    2. gradb.
    volta a botte banjasti obok
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte; volere la botte piena e la moglie ubriaca preg. delati tako, da bi bil volk sit in koza cela
  • brigare v. intr. (pres. brigo)

    1. spletkariti, intrigirati:
    sta brigando per ottenere quella carica spletkari, da bi prišel na ta položaj

    2. knjižno gnati se, prizadevati si
  • bruciare

    A) v. tr. (pres. brucio)

    1. kuriti, žgati, zažgati:
    bruciare la legna kuriti drva
    bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
    bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
    bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

    2. pren.
    bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
    bruciare la scuola špricati šolo
    bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
    bruciare le tappe pohiteti
    bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
    bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
    bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

    3. ožgati, načeti, izjedati:
    bruciare una ferita pog. izžigati rano
    il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

    4. pren. žgati; vneti, vnemati:
    lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

    5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
    bruciare le proprie forze izčrpati moči
    bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

    B) v. intr.

    1. goreti, žgati, smoditi se:
    il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
    l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
    bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

    2. peči, žgati (tudi pren.):
    gli brucia la gola peče ga v grlu
    bruciare dalla sete umirati od žeje
    l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

    3. pren. goreti:
    bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

    C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

    1. opeči se

    2. zgoreti

    3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
    nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
  • camicia f (pl. -cie, -ce)

    1. srajca:
    camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
    camicia a righe črtasta srajca
    camicia a scacchi karirasta srajca
    camicia inamidata škrobljena srajca
    camicia da notte spalna srajca
    camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
    in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
    ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
    giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
    avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
    darebbe la camicia še srajco bi slekel
    nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
    sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
    uova in camicia kulin. poširana jajca

    2. hist. polit.
    camicie rosse garibaldinci
    camicie nere črne srajce, fašisti
    camicie brune rjave srajce, nacisti

    3. voj. mornarska bluza

    4. tehn. plašč, okrov, ohišje

    5. pisarn. mapa
  • canchero

    A) m

    1. pog. bolezen, tegoba:
    ti pigliasse un canchero! da bi te hudič!

    2. nadležna misel, fiksna ideja

    3. pren. pog. nadležnež, sitnež

    B) inter. presneto!, sto hudičev!
  • che1

    A) pron. ki, kateri, kar:
    le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
    ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

    B) pron. kaj:
    non so che fare ne vem, kaj naj storim

    C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
    che ora è? koliko je ura?
    non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

    Č) pron. kaj!:
    ma che dite! kaj vendar pravite!
    ma che! kje pa!, sploh ne!

    D) agg. kakšen:
    in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

    E) pron. kaj:
    un certo che nekaj
    si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
    il film non è un gran che film ni kdove kaj
  • chi

    A) pron. kdor:
    chi cerca, trova kdor išče, najde
    esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

    B) pron.

    1. kdor:
    si salvi chi può reši se, kdor se more
    chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

    2. kdor(koli):
    può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

    C) pron. eden... drugi; ta... oni:
    chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

    Č) pron. kdo?:
    chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
    chi te lo fa fare? čemu neki?
    ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!
  • colpa f

    1. krivda:
    commettere una colpa pregrešiti se, kaj zagrešiti
    essere in colpa biti kriv
    dare la colpa, attribuire la colpa a qcn. koga okriviti
    per tua colpa zaradi tebe
    la colpa non è mia jaz nisem kriv
    che colpa ne ho io? zakaj bi bil jaz kriv?

    2. pravo kaznivo dejanje; malomarnost; krivdna odgovornost:
    colpa grave velika malomarnost
    concorso di colpa sokrivda oškodovanca
  • colpire v. tr. (pres. colpisco)

    1. zadeti; udariti, udarjati:
    una bomba colpì la nave bomba je zadela ladjo
    colpire il bersaglio zadeti tarčo
    colpire in pieno v polno zadeti
    colpire nel segno pren. v polno zadeti, prav imeti
    colpire qcn. nel vivo pren. zadeti koga v živo

    2. pren. globok vtis napraviti, pretresti:
    sono stato molto colpito dalla scena prizor je naredil name globok vtis

    3. ekst. prizadejati; zajeti:
    un'ondata di violenza ha colpito la città val nasilja je zajel mesto
    la misura è intesa a colpire gli evasori fiscali ukrep naj bi prizadel davčne utajevalce
  • come

    A) avv.

    1. kakor, kot:
    un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
    ora come ora zdaj, v tem trenutku
    oggi come oggi dandanes
    è come parlare al muro kot bi govoril steni

    2. kako? (v vprašalnih stavkih):
    come stai? kako se imaš?
    come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
    come mai? zakaj? kako to?
    come no! seveda!
    com'è, come non è nenadoma

    3. kot:
    come sindaco kot župan

    4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    come sei cresciuto! kako si zrasel!

    B) cong.

    1. da, kako:
    mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

    2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
    le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

    3. brž ko:
    come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
    come Dio volle končno

    C) m invar. način, sredstvo:
    il perché e il come di qcs. vzroki in načini
  • conoscere*

    A) v. tr. (pres. conosco) spoznati; znati; vedeti:
    conoscere una lingua znati jezik
    conoscere a fondo dobro znati
    conoscere per filo e per segno podrobno poznati
    come se non ti conoscessi iron. če te ne bi poznal!
    ma chi ti conosce! kdo pa si ti!
    conoscere qcn. di vista, di persona,, di fama koga poznati navidez, osebno, po slovesu
    conoscere per sentito dire vedeti kaj po pripovedovanju
    mai visto né conosciuto nikoli ga nismo ne videli ne slišali zanj
    conoscere i propri polli pren. vedeti, s kom imamo opraviti
    conoscere alla voce, dal modo di camminare prepoznati po glasu, po hoji
    conosce il suo mestiere zna svoj posel, razume se na svoj posel

    B) ➞ conoscersi v. rifl. (pres. mi conosco) poznati se
    PREGOVORI: nelle sventure si conoscono gli amici preg. v nesreči spoznaš prijatelja
    ai calci si conosce il mulo preg. po šapah spoznaš leva
  • cōsto m

    1. cena; strošek; pren. trud; žrtev; tveganje
    a costo di za ceno:
    a costo della vita za ceno življenja, tudi če bi izgubil življenje
    a ogni costo, a qualunque costo, a tutti i costi za vsako ceno; na vsak način
    a nessun costo za nobeno ceno; nikakor ne

    2. ekon.
    a prezzo di costo po lastni ceni
    sotto costo pod ceno

    3. pog. stroški; vrednost:
    il costo della vita življenjski stroški
  • crepapēlle
    a crepapelle avv. čez mero; da bi človek počil:
    mangiare a crepapelle žreti, čez mero jesti
    ridere a crepapelle smejati se, da bi človek počil
  • curioso

    A) agg.

    1. radoveden:
    sarei curioso di sapere rad bi vedel

    2. neobziren, vsiljiv

    3. nenavaden, čuden

    B) m (f -sa) radovednež, radovednica
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dipinto

    A) agg. poslikan, pobarvan:
    ha due occhi che paiono dipinti njegove (njene) oči so kot naslikane
    in quel posto non ci starei nemmeno dipinto tam ne bi hotel biti niti naslikan!

    B) m slika
  • dire*

    A) v. tr. (pres. dico)

    1. reči, praviti, dejati:
    dire delle stupidaggini neumne klatiti
    dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
    vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
    dirle grosse debele tvesti
    dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
    dire di no zavrniti
    dire di sì pritrditi, privoliti
    non dico di no pren. priznam
    voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
    dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
    non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
    non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
    per così dire tako rekoč
    dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

    2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
    te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

    3. absol. praviti, govoriti:
    a dirla in confidenza med nami povedano
    dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
    dici davvero?, sul serio? kaj res?
    dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
    non faccio per dire ne da bi se hvalil
    stavo per dire hotel sem reči
    così, tanto per dire kar tako, mimogrede

    4. deklamirati, recitirati:
    dire una poesia deklamirati pesem
    dire le preghiere moliti
    dire la messa maševati

    5. imeti (za):
    tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

    B) m govor, beseda:
    hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
    PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega
  • disgrazia f

    1. nemilost:
    essere in disgrazia di qcn. biti pri kom v nemilosti
    cadere, venire in disgrazia di qcn. pasti pri kom v nemilost

    2. nesreča; zla sreča; smola:
    per colmo della disgrazia perdei anche il treno da bi bila smola še večja, sem zamudil še na vlak
    per mia, tua, sua disgrazia na mojo, tvojo, njegovo, njeno nesrečo
    disgrazia volle che nesreča je hotela, da
  • dispensare

    A) v. tr. (pres. dispēnso)

    1. deliti, razdeljevati:
    dispensare sorrisi na veliko se smehljati
    dispensare scappellotti klofutati

    2. oprostiti, oproščati:
    dispensare dal servizio odpustiti iz službe

    B) ➞ dispensarsi v. rifl. (pres. mi dispēnso) (fare a meno di) ne storiti, ne reči (česa):
    non posso dispensare dal dirvi che... ne morem si kaj, da vam ne bi rekel...