Franja

Zadetki iskanja

  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

    1. (izraža dajalnik)
    oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
    affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

    2. (smer)
    andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
    venire a un accordo pren. sporazumeti se
    avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
    condannare a morte obsoditi na smrt
    alla malora! k vragu!

    3. (namen, korist)
    destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
    utile alla salute zdravju koristen
    attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
    idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

    4. (stanje in oddaljenost)
    abita alla periferia stanuje v predmestju
    a tavola pri mizi
    a destra desno
    a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

    5. (čas)
    a che ora? ob kateri uri?
    alle tre ob treh
    a Natale o Božiču
    a vita dosmrtno
    ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
    oggi a otto danes teden

    6. (način)
    a piedi peš
    ad alta voce glasno
    a credito na kredit

    7. (sredstvo)
    a mano ročno
    a vela na jadra

    8. (cena, mera)
    a quanto? po čem?
    a mille lire po tisoč lir
    all'ingrosso na debelo
    al minuto na drobno

    9. (distributivnost)
    a due a due po dva in dva
    a poco a poco po malem

    10. (omejitev)
    all'aspetto po videzu (sodeč)
    alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
    a nostro avviso po našem
    cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

    11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
    a causa di zaradi
    alla carlona površno
    a bizzeffe obilo
  • accidēnte m

    1. nezgoda:
    gli accidenti della vita življenjske nezgode
    per accidente slučajno
    accidenti! prekleto!

    2. pog. kap, mrtvoud:
    mandare un accidente a qcn. želeti komu nesrečo, poslati koga k vragu
    ti pigliasse un accidente! da bi te vrag!

    3. jezik morfološka sprememba

    4. filoz. akcidenca, nebistvena lastnost

    5. pog. živahna oseba, nadloga:
    quel bambino è un vero accidente ta otrok je prava nadloga

    6. glasba predznak
  • accline agg. knjižno nagnjen:
    accline all'ozio nagnjen k brezdelju
  • adatto agg. primeren, umesten; sposoben:
    questa cravatta è molto adatta al colore del tuo abito ta kravata lepo pristaja k barvi tvoje obleke
    è un ragazzo poco adatto agli studi fant ni prav sposoben za študij
    è il luogo meno adatto per discutere to je najmanj primerno mesto za razpravljanje
  • addossare

    A) v. tr. (pres. addōsso)

    1. naložiti, nasloniti, prisloniti:
    addossare un carico naložiti breme
    addossare un mobile alla parete prisloniti kos pohištva k steni

    2. pren. naprtiti, naložiti, zaupati:
    addossare una colpa a qcn. naprtiti komu krivdo
    addossare un ufficio naložiti funkcijo

    B) ➞ addossarsi v. rifl. (pres. mi addōsso)

    1. naložiti si, prevzeti:
    addossarsi una responsabilità prevzeti odgovornost

    2. naslanjati se, gnesti se:
    si addossano gli uni agli altri gnetejo se drug ob drugem
  • adire* v. tr. (pres. adisco) pravo nastopiti:
    adire le vie legali uporabiti pravna sredstva, obrniti se na sodišče, zateči se k sodnemu postopku
    adire il tribunale stopiti pred sodišče
    adire una successione prevzeti, naslediti dediščino
  • ammettere* v. tr. (pres. ammetto)

    1. pripustiti, sprejeti, privesti:
    ammettere alla presenza di qcn. privesti pred koga
    ammettere in un collegio sprejeti v zavod
    ammettere agli esami pripustiti k izpitom

    2. dovoliti; priznati; predpostaviti, predpostavljati:
    ammettere il proprio errore priznati svojo napako
    non sonno ammesse discussioni diskutirati ni dovoljeno
    ammesso che denimo, da
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • animare

    A) v. tr. (pres. animo)

    1. oživiti, poživiti, razvneti:
    un continuo viavai anima le strade nenehen vrvež oživlja ulice
    un dolce sorriso le animò il volto blag nasmeh ji je zažarel na obrazu

    2. spodbuditi, vliti pogum:
    animare qcn. a un'impresa spodbuditi koga k nekemu dejanju
    animare qcn. a scrivere spodbuditi koga k pisanju
    animare gli scambi commerciali spodbuditi trgovinsko izmenjavo

    B) ➞ animarsi v. rifl. (pres. mi animo) oživeti, razvneti se:
    la discussione si animava sempre più diskusija se je vedno bolj razvnemala
  • annēsso

    A) agg. zvezan, povezan:
    il parco annesso al castello park ob gradu

    B) m pritiklina; aneks, prizidek:
    gli annessi e connessi di qcs. vse, kar k čemu spada
  • appoggiare

    A) v. tr. (pres. appōggio)

    1. prisloniti, nasloniti:
    appoggiare una scala alla parete prisloniti lestev k zidu

    2. položiti, postaviti:
    appoggiare i bicchieri sul tavolo postaviti kozarce na mizo
    appoggiare un colpo zadati slab udarec (v boksu)
    appoggiare uno schiaffo primazati klofuto
    appoggiare la voce su una parola z glasom podkrepiti besedo

    3. pren. podpirati:
    appoggiare un partito politico podpirati politično stranko

    4. absol. šport poslati predložek (v nogometu)

    B) ➞ appoggiarsi v. rifl. (pres. mi appōggio) opreti, opirati se, nasloniti se (tudi pren.):
    appoggiarsi a un amico opreti se na prijatelja
  • appōrto m

    1. prispevek, donesek:
    dare un valido apporto a una ricerca pomembno prispevati k raziskavi
    metallo di apporto spajkalna kovina

    2. pravo delež (družabnika)
  • apprōccio m (pl. -ci)

    1. približevanje:
    tentare un approccio poskusiti se približati, priti v stik, seznaniti se

    2. pren. prvi stik, pristop:
    l'approccio a un problema pristop k problemu
  • arma f (pl. -mi)

    1. orožje:
    armi automatiche avtomatsko orožje
    armi da fuoco strelno orožje
    armi atomiche atomsko orožje
    armi nucleari jedrsko orožje
    armi bianche hladno orožje
    porto d'armi orožni list
    presentare le armi pozdraviti z orožjem
    passare per le armi postreliti, ustreliti
    compagno d'arma soborec, bojni tovariš
    fatto d'armi oborožen boj, spopad
    piazza d'armi vojaški poligon
    uomo d'armi vojaški strokovnjak
    andare sotto le armi iti k vojakom
    chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

    2. pren. orožje:
    arma a doppio taglio dvorezni meč
    affilare le armi pripraviti se na boj
    prendere le armi pripraviti se na vojno
    deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
    levarsi in armi upreti se z orožjem
    essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

    3. vojska:
    armi mercenarie najemniška vojska

    4. rod vojske:
    l'arma azzurra letalstvo
    l'arma di fanteria pehota
    l'arma del genio inženirstvo
    l'arma benemerita karabinjerji
  • attēnti

    A) inter. voj. pozor! mirno!:
    attenti al cane pozor, hud pes!

    B) m voj. drža mirno:
    mettersi sull'attenti postaviti se v mirno
    mettere sull'attenti pren. pripraviti koga k redu
  • aut

    A) avv.
    aut aut, ali ali:
    decidetevi: aut aut odločite se: ali ali

    B) m invar. (neizbežna) odločitev, izbira:
    imporre un aut prisiliti k odločitvi
  • avviamento m

    1. usmerjanje, uvajanje, uvod:
    avviamento alla carriera medica usmerjanje v zdravniški poklic
    testo d'avviamento al comporre uvod k sestavljanju prostih spisov

    2. šol.
    scuola d'avviamento poklicna šola

    3. tehn. pogon:
    motorino d'avviamento avtomobilski zaganjalnik, zaganjač
  • avvicinare

    A) v. tr. (pres. avvicino)

    1. približati, primakniti, pristaviti:
    avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
    avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom

    2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
    avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom

    B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
    la primavera s'avvicina bliža se pomlad
    per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu
  • bandiēra f

    1. zastava, prapor:
    alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
    mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
    bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
    bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
    alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
    bandiera nazionale državna zastava
    bandiera tricolore italijanska trobojnica
    battere bandiera navt. pluti pod zastavo
    la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
    bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
    a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
    andare sotto la bandiera iti k vojakom
    abbandonare la bandiera pren. dezertirati
    portare la bandiera pren. prednjačiti
    il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
    voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran

    2. pren. zastava, znak, simbol:
    la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
    candidato di bandiera prestižni kandidat