croce f
1. križ:
mettere in croce dati na križ; pren. mučiti, trpinčiti
2. relig. križ:
segno della croce križ
3. križ (kar je podobno križu):
la croce degli analfabeti križ nepismenih
punto a croce križni vbod
fare a testa e croce igre igrati se cifra mož
tenere le braccia in croce, starsene con le braccia in croce pren. stati križemrok, lenariti
a occhio e croce približno
farci una croce sopra pren. narediti križ čez kaj
4. pren. križ, težava, skrb:
ognuno ha la sua croce vsak ima svoj križ
gettare la croce addosso a qcn. grajati koga, dolžiti koga za kaj
croce e delizia knjižno radost in skrb
5.
Croce Rossa Rdeči križ
Croce Rossa Internazionale Mednarodni rdeči križ
6. križ; križec:
croce di Malta malteški križ
croce uncinata kljukasti križ, svastika
croce di ferro železni križec
le croci piovono šalj. odlikovanja kar dežujejo
Zadetki iskanja
- distanziomētrico agg. (m pl. -ci) daljinomerski:
pannello distanziometrico železn. prometni znak, ki označuje razdaljo od prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini - eccēsso m
1. presežek, pretiranost:
eccesso di zelo pretirana vnema
l'eccesso di cibo è dannoso pretiranost v hrani je škodljiva
all'eccesso pretirano
in eccesso preveč, čez mero
ce n'è in eccesso (nečesa) je preveč
per eccesso zaradi preobilja, s preobiljem
è meglio sbagliare per eccesso che per difetto bolje je grešiti navzgor kot navzdol (pri zaokroževanju), bolje je zaokrožiti navzgor kot navzdol
2. skrajnost:
andare negli eccessi prekoračiti meje, iti v skrajnost:
dare in eccessi pobesneti
3. mat. izpad, prestopek:
approssimazione per eccesso približek navzgor - gettare
A) v. tr. (pres. gētto)
1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti
2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most
3. uliti (kip)
4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde
B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)
1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu
2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - giovedì m četrtek:
giovedì grasso debeli četrtek
giovedì santo veliki četrtek
mancare un giovedì, non avere tutti i giovedì pren. biti malo trčen, čez les - girēlla
A) f
1. škripec, izžlebljeno kolesce
2. vrtavka (igračka)
3. ekst. kolesce:
una girella di cacio kolesce sira; pren. čudaštvo
dare nelle girelle pren. toskansko biti prismuknjen, biti malo čez les
B) m invar. vetrnjak, kdor se obrača po vetru - goccia f (pl. -ce)
1. kaplja:
una goccia d'acqua vodna kaplja
gocce pl. absol. dež:
cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
a goccia a goccia po kapljicah
2. pren. kapljica:
lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave
3. brušen kamen kapljičaste oblike:
orecchini a goccia kapljičasti uhani - incasinato agg. pog.
è una settimana che sono incasinato že teden dni imam dela čez glavo, imam direndaj - ingigantire
A) v. tr. (pres. ingigantisco) izredno povečati
B) ➞ ingigantire, ingigantirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingigantisco) izredno se povečati, porasti (tudi pren.):
il debito estero si è ormai ingigantito tuji dolgovi so porasli čez vsako mero - licenziare v. tr. (pres. licēnzio)
1. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati:
licenziare alla stampa dati v tisk
2. odpustiti, odpuščati (z dela, iz službe):
licenziare qcn. su due piedi, dall'oggi al domani, in tronco odpustiti nenadoma, čez noč
3. (sfrattare) deložirati, vreči iz stanovanja - mangiare
A) v. tr. (pres. mangio)
1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
4. porabiti, potrošiti
5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
B) m jed; obrok - marzo m marec:
essere nato di marzo šalj. biti čudaški, malo čez les - ōggi
A) avv. danes:
oggi a otto danes teden, čez teden dni
B) m današnjost, sedanjost:
la moda dell'oggi današnja moda
dall'oggi al domani nenadoma, kar na lepem - oltremare
A) avv. prek morja:
emigrare oltremare iti, emigrirati čez lužo
B) m invar.
1. čezmorske dežele:
brigate d'oltremare čezmorske, prekomorske brigade
2. ultramarin (barva)
C) agg. invar. ultramarinski - ostacolo m
1. ovira, zapreka, zadržek:
opporre un ostacolo postaviti oviro
2. šport ovira:
corsa a ostacoli tek čez ovire - prēsto avv.
1. kmalu:
presto o tardi prej ali slej
2. hitro:
fare presto podvizati se
al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...
3. zgodaj:
alzarsi presto zgodaj vstajati
PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo - qui avv.
1. tu, tukaj; sem, semkaj:
abito qui a due passi stanujem tu blizu
fin qui do sem; doslej
2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!
3. tu, zdaj, pri tem:
qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!
4.
da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
abita di qui stanuje tu, tod
è di qui iz teh krajev je, domačin je
per di qui tod
di qui in avanti odslej, poslej
di qui a domani do jutri
di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni - quindici agg.; m, f petnajst, petnajsti; petnajst:
apriamo il libro a pagina quindici odprimo knjigo na petnajsti strani
abita al numero quindici stanuje na številki petnajst
le quindici petnajst (ura)
oggi a quindici čez štirinajst dni
il quindici šport petnajsterica (rugby)
nel '15 (nel 1915) leta petnajstega
Luigi XV Ludvik Petnajsti - ramo m
1. bot. veja:
rami falsi jalove, nepotrebne veje
rami da frutto sadne veje
rami maestri ogrodne veje
rami delle radici (barbe) korenine
rami delle viti (tralci) rozge
ramo secco pren. mrtva veja
ha un ramo di pazzia pren. kolesce mu manjka, malo je čez les; malo je čudaški
2. ekst. veja, krak, krilo, rokav:
i rami della croce kraka križa
i rami di un fiume rečni rokavi
il ramo di una strada krak, odcep ceste
il ramo di una miniera stranska žila rudnika
il ramo di un'amministrazione oddelek, odsek uprave
il ramo del Parlamento dom parlamenta
3. panoga (znanosti, discipline)
4. anat. veja:
ramo di vena, di nervo žilna, živčna veja
5. (sorodstvena) veja