Franja

Zadetki iskanja

  • cōzzo m

    1. trk; sunek (z rogovi):
    fare ai cozzi z rogmi se suvati, pren. hudo se pričkati, prepirati se

    2. udar, trčenje

    3. pren. spor; nasprotovanje:
    dar di cozzo spreti se
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dado m

    1. kocka:
    giocare ai dadi kockati se
    gettare il dado pren. poskusiti srečo; tvegati
    il dado è tratto pren. kocka je padla

    2. kocka, kockast predmet:
    tagliare il pane a dadi rezati kruh na kocke
    tessuto a dadi karirasta tkanina

    3. strojn. matica vijaka
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • dēbito2 m

    1. pravo dolg:
    contrarre un debito zadolžiti se
    debito consolidato konsolidiran dolg
    affogare nei debiti utapljati se v dolgovih
    essere nei debiti fino ai capelli do vratu tičati v dolgovih
    comprare a debito kupovati na up
    essere in debito di qcs. kaj dolgovati (tudi pren.)

    2. dolžnost, dolg:
    adempiere al proprio debito (verso) plačati dolg
  • dedicare

    A) v. tr. (pres. dēdico)

    1. pokloniti, poklanjati

    2. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
    dedicare la vita alla scienza življenje posvetiti znanosti
    la prima parte del libro è dedicata ad argomenti generali prvi del knjige je posvečen splošnim temam

    3. relig. posvetiti, posvečati; poimenovati (v čast, v spomin):
    dedicare una chiesa (a) posvetiti cerkev
    dedicare una piazza ai caduti trg poimenovati po padlih borcih

    B) ➞ dedicarsi v. rifl. (pres. mi dēdico) posvetiti, posvečati se
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • destinare v. tr. (pres. destino)

    1. določiti, določati:
    l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
    destinare una data določiti datum
    rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega

    2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
    fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
    destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero

    3. (devolvere; adibire)
    destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
    il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori

    4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
    il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
    il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate
  • m dan:
    il dì di Natale božični dan
    sul far del dì ob svitu
    notte e dì dan in noč
    dì per dì dan na dan
    conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
    ai miei dì nekoč, v mojih časih
    buon dì (buondì) dober dan!
    oggi dì (oggidì) dandanes
  • disubbidire

    A) v. tr. (pres. disubbidisco) ne ubogati, biti neposlušen; ne spoštovati, ne izpolnjevati:
    disubbidire ai genitori ne ubogati staršev
    disubbidire alle leggi ne izpolnjevati zakonov

    B) v. tr. pog. ne ubogati
  • down tujka angl.

    A) agg. invar. mongoloiden:
    bambini down mongoloidni otroci

    B) m invar. med. pog. mongoloid:
    assistenza ai down pomoč mongoloidom
  • drizzare

    A) v. tr. (pres. drizzo)

    1. naravnati, naravnavati:
    drizzare le gambe ai cani pren. prati zamorca

    2. knjižno upreti, upirati:
    drizzare lo sguardo upreti pogled

    3. postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati:
    drizzare una scala postaviti lestev

    B) ➞ drizzarsi v. rifl. (pres. mi drizzo) vstati, vstajati; zravnati se:
    drizzarsi in piedi vstati
  • esōrdio m (pl. -di)

    1. začetek govora, uvod

    2. začetek:
    esordio di un attore sulle scene debi igralca na sceni
    civiltà ai suoi esordi civilizacija na svojih začetkih
  • fatto2 m

    1. dejanje; dejstvo:
    un fatto strano nekaj čudnega
    fatto d'arme oborožen spopad
    fatto di sangue umor; krvav zločin
    mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
    cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
    passare a vie di fatto stepsti se
    i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
    in fatto di glede, kar zadeva

    2. dogodek, slučaj:
    raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
    il fatto sta, il fatto è che v resnici

    3. stvar, zadeva, slučaj:
    badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
    andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
    impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
    sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
    dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje

    4. (v pleonastični rabi)
    il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel
  • fēde f

    1. vera, verovanje:
    avere fede nel progresso verovati v napredek
    prestar fede all'astrologia verjeti v astrologijo

    2. relig. vera:
    la fede cristiana krščanska vera

    3. prepričanje (politično, filozofsko):
    fede democratica demokratično prepričanje

    4. zaupanje:
    aver fede nel trionfo della tecnica zaupati, biti prepričan v zmago tehnike
    uomo di buona fede pošten človek, dobronameren človek
    agire in buona, in mala fede dobronamerno, zlonamerno ravnati

    5. zvestoba, poštenost:
    fede coniugale zakonska zvestoba
    mantenere fede alla parola data držati besedo
    tener fede ai patti držati se dogovorjenega
    dar fede obljubiti

    6. poročni prstan

    7. potrdilo:
    far fede potrditi
    fede di battesimo krstni list
  • fērro m

    1. kem. železo (Fe):
    ferro dolce mehko železo
    ferro battuto kovano železo
    ferro crudo grodelj
    digerire il ferro pren. imeti dober želodec
    sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
    toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
    di ferro pren. železen, močen, trden, trd
    testa di ferro pren. trmoglavec, trma
    cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
    alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
    raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

    2. železen ali kovinski predmet:
    accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
    i ferri del mestiere (delovno) orodje
    essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
    battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
    ferro da stiro, da stirare likalnik
    ferro di cavallo podkev
    a ferro di cavallo v polkrogu
    tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
    ferro da calza pletilka

    3. knjižno meč:
    incrociare i ferri prekrižati meče
    essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
    mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

    4. (zlasti v pl.) okovi:
    condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

    5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
    bistecca ai ferri zrezek na žaru
    PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče
  • fianco m (pl. -chi)

    1. bok:
    poco nei fianchi suh, mršav
    tenersi i fianchi pren. držati se za trebuh (od smeha)
    avere ai fianchi pren. imeti za petami
    stare ai fianchi di qcn. pren. stati komu ob strani

    2. šibka stran (tudi pren.):
    è una teoria che presta il fianco a molte critiche ta teorija ima več šibkih točk

    3. krilo:
    il fianco destro dell'edificio desno krilo stavbe
    il fianco dell'esercito krilo vojske
    fianco destr! voj. na desno!
    fianco sinistr! voj. na levo!
    di fianco s strani

    4. pobočje:
    i fianchi del monte pobočja hriba
  • figlio m

    1. sin:
    allevare un figlio vzgojiti sina
    figlio unico sin edinec
    figlio di primo, di secondo letto sin iz prvega, drugega zakona
    è figlio di suo padre! cel oče je
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski sin
    figlio di papà očkov sinek; slabš. gospodič; pog. šalj. razvajenec, lenuh
    figlio di mammà mamin sinček; plah, sramežljiv deček, moški
    figlio d'un cane pog. pasji sin
    figlio unico di madre vedova pren. šalj. izjemnost, velika redkost
    figlio della fortuna otrok sreče
    figlio del popolo človek iz ljudstva
    figlio del secolo otrok svojega časa

    2. pl. otroci:
    auguri e figli maschi srečno!
    i figli dei figli bodoči rodovi, potomci, vnuki
    tramandare qcs. ai figli predati potomcem, prenesti na potomce
    i figli di Adamo pren. Adamovi otroci, človeštvo

    3. pren. posledica, rezultat:
    molti problemi contemporanei sono figli di errori passati veliko sodobnih problemov je posledica starih napak
  • fomento m

    1. topel obkladek

    2. pren. podžiganje, podpihovanje, spodbuda:
    le ricchezze sono spesso fomento ai vizi bogastvo pogosto vodi v razvade
  • forbiciata f rez s škarjami:
    dare una forbiciata ai capelli pristriči lase