Franja

Zadetki iskanja

  • riparo m

    1. zaščita; varstvo:
    mettersi al riparo da qcs. zavarovati se pred čim

    2. bran, nasip:
    ripari pl. utrdba, branik

    3. sredstvo, ukrep:
    prendere gli opportuni ripari ukreniti vse potrebno
    non c'è riparo dalla disonestà pred nepoštenostjo ni pomoči
  • riportare

    A) v. tr. (pres. ripōrto)

    1. spet prinesti, nazaj nesti, nositi; vrniti, vračati

    2. poročati, prenašati; prinesti na nos; navesti, navajati:
    riportare ciance prenašati čenče
    riportare il brano di un autore navesti odlomek avtorja
    riportare qcs. a qcn. kaj komu pripisovati

    3. prinesti, prinašati; pren. doseči, dosegati:
    da Firenze abbiamo riportato bellissimi ricordi prinesli smo prelepe spomine iz Firenc
    riportare approvazione, biasimo doseči priznanje, grajo
    riportare una vittoria doseči zmago

    4. utrpeti; dobiti:
    nell'incidente ha riportato una ferita non grave v prometni nesreči je bil laže ranjen

    5. pren. pripisati:
    riporta alla fortuna tutto il suo successo svoj uspeh pripisuje samo sreči

    6. mat. prenesti, prenašati (dalje):
    sette più otto fa quindici, scrivo cinque e riporto uno sedem in osem je petnajst, pišem pet, ena dalje

    7. trgov. prenesti, prenašati (na nov račun)

    B) ➞ riportarsi v. rifl. (pres. mi ripōrto)

    1. vrniti, vračati se (z mislijo)

    2. sklicevati se; prepustiti, prepuščati se

    3. vrniti, vračati se; preseliti se
  • riscontrare

    A) v. tr. (pres. riscontro)

    1. primerjati, vzporejati

    2. preveriti, preverjati; ugotoviti, ugotavljati:
    al controllo non si sono riscontrate irregoralità ob kontroli niso ugotovili nepravilnosti

    3. toskansko srečati; naleteti (na)

    B) v. intr. ujemati se
  • risicare v. tr. (pres. risico) toskansko tvegati
    PREGOVORI: chi non risica non rosica preg. kdor ne riskira, ne profitira
  • risparmiare

    A) v. tr. (pres. risparmio)

    1. varčevati, hraniti:
    risparmiare denaro, fatica prihraniti denar, trud
    risparmiare il fiato, le gambe malo govoriti, malo hoditi
    risparmiare gli occhi ne utrujati oči

    2. prizanesti, prizanašati (tudi ekst.); podariti, darovati:
    l'ironia risparmiala pure! prizanesi mi, prosim, z ironijo!
    la morte non risparmia nessuno smrt nikomur ne prizanese
    risparmiare la vita a uno komu podariti življenje

    B) ➞ risparmiarsi v. rifl. (pres. mi risparmio) varčevati se
  • rispondere*

    A) v. tr. (pres. rispondo)

    1. odgovoriti, odgovarjati:
    rispondere di sì pritrdilno odgovoriti
    rispondere a tono odgovoriti primerno

    2. ugovarjati

    3. odgovoriti, odgovarjati; odvrniti, odvračati:
    rispondere con un'alzata di spalle v odgovor skomigniti z rameni

    4. pren. izpolniti, izpolnjevati; biti primeren:
    gli aiuti non rispondono ai bisogni pomoč je vse prej kot primerna potrebam
    rispondere al nome di imenovati se

    5. ubogati

    6. odgovarjati (za):
    rispondere delle proprie azioni odgovarjati za svoja dejanja

    7. igre odgovoriti, odgovarjati (barva)

    B) v. tr. odgovoriti, odgovarjati:
    rispondere picche pren. komu dati košarico, koga ostro zavrniti
  • risultare v. intr. (pres. risulto)

    1. iziti, izhajati, izvirati

    2. pokazati se; biti znano; biti:
    risultare falso pokazati se za napačno
    non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
    è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju
  • ritegno m zadržek; obzir, obzirnost; mera, zmernost:
    aver ritegno ekst. obotavljati se, omahovati
    non aver ritegno a dire qcs. povedati kaj odkrito, brez omahovanja
    spendere con ritegno trošiti zmerno
  • rivedere*

    A) v. tr. (pres. rivēdo)

    1. ponovno videti:
    rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
    chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!

    2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
    rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)

    3. pregledati, preveriti; revidirati:
    rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
    rivedere i conti pregledati račune
    rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
    rivedere i prezzi dvigniti cene
    rivedere un processo revidirati proces

    B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
    a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
    ci rivedremo! se bomo že še videli!
  • rōba f

    1. stvari, roba; ekst. imetje:
    roba di casa oprema, pohištvo
    fare roba obogateti

    2. predmet, zadeva; hrana; misel; delo:
    roba di valore dragocenosti, dragulji
    abbiamo in casa roba per un mese v hiši imamo hrane za ves mesec
    come puoi dire robe così? kako moreš reči kaj takega?
    non è roba che ti riguardi to se tebe ne tiče
    roba da matti!, roba da pazzi! nezaslišano! saj bi človek znorel!
    bella roba! iron. lepa reč!

    3. blago; ekst. obleka, oblačilo

    4. trgov. blago
  • Rōma f geogr. Rim:
    Roma eterna večno mesto
    dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
    tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim
  • rondine f zool. kmečka lastovka (Hirundo rustica)
    rondine di mare navadna čigra (Sterna hirundo)
    rondine di mare morski kokot, morski petelin, barbastril (Dactylopterus volitans)
    coda di rondine obl. frak
    PREGOVORI: una rondine non fa primavera preg. ena lastovka ne prinese pomladi
  • sa

    A) f

    1. bot. vrtnica (Rosa):
    rosa delle Alpi (rododendro) rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum)
    rosa canina divja roža, šipek (Rosa canina)
    rosa del Giappone (camelia) kamelija (Camelia japonica)
    rosa di Natale (elleboro) slepica, črni teloh, smrtnica (Helleborus)

    2. vrtnica; roža (cvet):
    all'acqua di rose pren. neučinkovit; kot blažev žegen
    fresca come una rosa pren. lepa, cvetoča kot vrtnica
    un mazzo di rose šopek vrtnic
    il mese delle rose maj
    Pasqua di rose relig. Binkošti
    non sono tutte rose e fiori ni vse tako rožnato, kot je videti
    sta in un letto di rose pren. sreča mu je naklonjena, vse mu gre kot namazano

    3. skupina, krog:
    la rosa dei candidati krog kandidatov

    4. rdečica (na koži)

    5. oreh (na govejem, telečjem stegnu)

    6.
    rosa dei venti vetrovnica

    7. zool.
    rosa di mare (attinia) rdeča vetrnica, aktinija (Actinia)
    PREGOVORI: non c'è rosa senza spine preg. ni vrtnice brez trna
    se son rose fioriranno preg. počakajmo, pa bomo videli

    B) m invar. roza, rožnata barva

    C) agg. invar. roza, rožnat:
    maglia rosa šport rožnata majica
    stampa rosa rožnati tisk
    vedere tutto rosa pren. videti vse rožnato, biti optimist
  • sabato m sobota:
    sabato grasso pustna sobota
    sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
    Sabato Santo velika sobota
    Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
    far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
    sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • sacrificato agg.

    1. žrtvovan

    2. požrtvovalen

    3. (non valorizzato):
    questa ragazza è sacrificata in questo lavoro pri tem delu je dekleta škoda
    con questo arredamendo la stanza è sacrificata s takim pohištvom soba zgubi
  • sale m

    1. kem. sol:
    sale comune, da cucina kuhinjska sol
    sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
    sale marino morska sol
    sali di tintura belilne soli
    sali dišeča sol

    2. sol, natrijev klorid:
    sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
    sale fino, grosso fina, debela sol
    color di pepe e sale sivkast
    un pizzico di sale ščepec soli
    essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
    essere giusto di sale biti primerno slan
    non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
    rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
    sapere di sale pren. biti grenak
    va bene di sale? ali je zadosti slano?

    3. agr. dušikovo gnojilo:
    dare il sale pognojiti

    4. pren. pamet, razsodnost:
    non avere sale in zucca biti nerazsoden

    5. pren. duhovitost, zbadljivost:
    parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

    6. pesn. morje
  • salutare2

    A) v. tr. (pres. saluto)

    1. pozdraviti, pozdravljati:
    andare a salutare qcn. posloviti se od koga; obiskati koga
    mandare a salutare qcn. sporočiti komu pozdrave

    2. ekst. pozdraviti, pozdravljati; sprejeti:
    l'oratore fu salutato da una salva di fischi govornika so sprejeli z močnim žvižganjem

    3. knjižno razglasiti, izvoliti z aklamacijo:
    salutare qcn. presidente koga z aklamacijo izvoliti za predsednika

    B) ➞ salutarsi v. rifl. (pres. ci salutiamo) pozdraviti, pozdravljati se:
    non salutarsi più pretrgati vse odnose
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god