marcio
A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)
1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen
2. gnojen
3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
avere torto marcio sploh ne imeti prav
necessità marcia huda nuja
essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
a dispetto marcio prav za nalašč
B) m
1. gniloba, gnili del
2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno
Zadetki iskanja
- matrimōnio m (pl. -ni) poroka, zakon, zakonska zveza:
matrimonio civile civilna poroka
matrimonio religioso cerkvena poroka
unirsi in matrimonio poročiti se
matrimonio rato e non consumato cerkveno veljaven, a ne konzumirani zakon
matrimonio di convenienza zakon iz koristoljubja - mazzo m
1. šop, šopek (tudi ekst.):
a mazzi pomešano
2. pren. slabš., šalj. kup, kopica (ljudi):
entrare nel mazzo pridružiti se, vključiti se v posel
mettere tutti nello stesso mazzo ne ločiti zrna od plev
3. igre šop kart:
essere di mazzo deliti karte
fare il mazzo zmešati karte - mēglio
A) avv.
1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
2. laže, jasneje
3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati - meritare
A) v. tr. (pres. mērito)
1. zaslužiti, biti vreden:
non meritare ne zaslužiti, ne biti vreden
se lo merita! prav mu je!
2. prislužiti; prinesti, prinašati
B) v. intr. biti zaslužen:
ben meritare della patria biti zaslužen za domovino - mērito m
1. zasluga:
a pari merito šport z istim časom, enako plasiran
dare merito a qcn. di qcs. priznati komu zasluge za kaj
la riuscita va, torna a merito di tutti i collaboratori za uspeh so zaslužni vsi sodelavci
2. ekst. vrednost:
opera di nessun merito delo brez vsakršne vrednosti
3. plačilo:
Dio ve ne renda merito! Bog poplačaj!
4. bistvo:
entrare nel merito di una questione lotiti se bistva, razčleniti bistvo problema
5. (v označevanju odlikovanj)
medaglia al merito militare medalja za vojne zasluge - mēzzo
A) agg.
1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere
2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka
B) m
1. polovica
2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi
3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina
4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z
5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi
6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo
C) m pl. denar, finančna sredstva - milione m
1. milijon
2. ekst. strašno veliko, ogromno
3. milijon lir:
fare milioni a palate veliko zaslužiti
memmeno per un milione! sploh ne! za noben denar! - minchione
A) agg. pog. bedast, naiven
B) m (f -na) bedak, tepec, naivnež, naivnica:
fare il minchione delati se neumnega
un minchione! sploh ne!, kje pa! - minuto2 m
1. minuta:
minuto primo, secondo minuta, sekunda
arrivare al minuto priti na minuto točno
contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
spaccare il minuto biti točen kot ura
2. pren. trenutek, hip:
in un minuto takoj, hitro
non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
non avere un minuto da perdere hudo se muditi
ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi - mio
A) agg.
1. moj
2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!
3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)
B) pron.
1. moje
2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal - mirabilia f pl. šalj. čudovite stvari, čudeži:
un nuovo prodotto di cui si dicono mirabilia nov izdelek, ki ga ne morejo prehvaliti - mistēro m
1. relig. skrivnost
2.
misteri pl. relig. misteriji:
misteri orfici orfični misteriji
3. ekst. skrivnost, tajnost:
fare mistero di qcs. zamolčati kaj
non se ne fa un mistero o tem že vrabci na strehi čivkajo
4.
misteri pl. gled. misteriji - misura f
1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?
2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere
3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati
4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati
5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati
6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka
7. lit. mera
8. glasba (battuta) takt - modestamente avv. skromno:
modestamente parlando, ce l'ho fatta ne da bi se hvalil, uspelo mi je! - moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj - molto
A) avv. mnogo, veliko:
parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
non molto malo, prav malo
molto ma molto zelo veliko
né molto né poco sploh ne
B) agg.
1. mnog:
a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev
2. velik; dolg:
essere di molto aiuto veliko pomagati
dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel
3. preveč
4. (v raznih eliptičnih izrazih)
a dir molto kvečjemu
fra non molto kmalu
or non è molto pred kratkim - momento m
1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da
2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati
3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!
4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment
5. glasba moment musical - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - mōra1 f murva; robidnica:
non valere una mora ne veljati nič, veljati eno figo