Franja

Zadetki iskanja

  • crucciare

    A) v. tr. (pres. cruccio) mučiti; žalostiti

    B) ➞ crucciarsi v. rifl. (pres. mi cruccio) žalostiti se; žreti se
  • cubare, cubarsi1 v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ cubo) star. ležati; počivati
  • cullare

    A) v. tr. (pres. cullo)

    1. zibati

    2. pren. gojiti:
    cullare le proprie speranze gojiti upe

    3. pren. zazibati:
    cullare qcn. nella speranza di qcs. zazibati koga v lažnem upanju česa

    B) ➞ cullarsi v. rifl. (pres. mi cullo)

    1. zibati se

    2. pren. zazibati se, vdajati se:
    cullarsi nei sogni vdajati se sanjam
  • cuōcere*

    A) v. tr. (pres. cuōcio)

    1. kuhati; peči: žgati:
    cuocere mattoni žgati opeko
    cuocere carne peči meso
    cuocere in umido dušiti
    lasciar cuocere qcn. nel suo brodo pren. ne brigati se za koga

    2. pren. mučiti; žalostiti

    B) v. intr.

    1. kuhati se; peči se; žgati se:
    l'arrosto cuoce nel forno pečenka se peče v pečici

    2. pren. žgati; peči, skeleti:
    un'offesa che cuoce žalitev, ki žge

    C) ➞ cuōcersi v. rifl. (pres. mi cuōcio)

    1. opeči se; pren. zaljubiti se, zatreskati se

    2. pren. žreti se; žalostiti se
  • cuōre m

    1. srce:
    malattie di cuore med. srčne bolezni
    cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

    2. pren. srce:
    cuore nobile plemenito srce
    i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
    amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
    donna del cuore ljubica
    persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
    di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
    in cuore suo pri sebi
    avere il cuore di pietra biti brezsrčen
    avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
    avere in cuore di fare nameravati
    rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
    stare a cuore a qcn. biti komu do česa
    sentirsi stringere il cuore stisniti srce
    ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
    ridere di cuore od srca se smejati
    mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
    mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
    spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

    3. pren. srčnost, pogum:
    perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
    farsi cuore opogumiti se
    non gli basta il cuore nima poguma

    4. oseba:
    cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
    cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

    5. pren. čustva, zadeve:
    pene del cuore srčne muke
    affari del cuore srčne zadeve

    6. pl. igre srce (pri kartah)

    7. središče:
    il cuore della città mestno središče
    nel cuore della notte sredi noči

    8. zool.
    cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

    9. bot.
    cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
    PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca
  • curare

    A) v. tr. (pres. curo)

    1. zdraviti

    2. negovati, skrbeti:
    curare gli interessi di qcn. skrbeti za koristi nekoga
    curare le anime pasti duše

    3. ceniti:
    curare il parere di qcn. ceniti mnenje nekoga

    B) ➞ curarsi v. rifl. (pres. mi curo)

    1. zdraviti se

    2. brigati se, meniti se za kaj:
    non curarti delle male lingue ne zmeni se za obrekovalce
  • curvare

    A) v. tr. (pres. curvo) upogniti, upogibati; kriviti; uviti:
    curvare una sbarra di ferro uviti železno palico
    curvare la fronte pren. ubogati
    curvare la schiena pren. ukloniti se

    B) v. intr. zaviti:
    l'auto ha curvato di colpo avto je nenadoma zavil
    la strada curva a destra cesta zavija v desno

    C) ➞ curvarsi v. rifl. (pres. mi curvo)

    1. skloniti, sklanjati se; upogniti, upogibati se; pren. ukloniti, uklanjati se:
    curvarsi davanti al sopruso kloniti pred nasiljem

    2. skriviti se:
    con la vecchiaia si è curvato zaradi starosti se je upognil, skrivil
  • custodire

    A) v. tr. (pres. custodisco)

    1. paziti (na); čuvati (tudi pren.)

    2. varovati; negovati:
    custodire un segreto varovati skrivnost
    custodire le tradizioni negovati običaje

    3. skrbeti (za):
    custodire un malato skrbeti za bolnika

    4. stražiti, nadzirati, paziti (tudi pren.):
    custodire i prigionieri stražiti ujetnike

    B) ➞ custodirsi v. rifl. (pres. mi custodisco) (badare alla propria salute) paziti nase; varovati se
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dannare

    A) v. tr. (pres. danno) knjižno obsoditi, obsojati; relig. pogubiti:
    dannarsi l'anima per qcs. pren. dušo dati za kaj, kaj želeti za vsako ceno

    B) ➞ dannarsi v. rifl. (pres. mi danno)

    1. relig. pogubiti

    2. (crucciarsi) mučiti se, trpinčiti se
  • danneggiare

    A) v. tr. (pres. danneggio) poškodovati, škoditi; pokvariti; prizadeti (tudi pren.)

    B) ➞ danneggiarsi v. rifl. (pres. mi danneggio) škoditi, škodovati si; utrpeti škodo
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • dattorno

    A) avv. okoli, okrog; poleg:
    sono stufo di averlo dattorno sit sem že, da mi je stalno pod nogami
    levarsi, togliersi qcn. dattorno koga se znebiti
    dattorno a prep. okoli, ob

    B) agg. invar. okoliški
  • decidere*

    A) v. tr. (pres. decido)

    1. odločiti, odločati

    2. skleniti, sklepati; razrešiti, reševati:
    decidere una controversia rešiti spor

    3. določiti, določati:
    bisogna decidere l'ora della partenza treba je določiti uro odhoda

    B) ➞ decidersi v. rifl. (pres. mi decido) odločiti, odločati se:
    non decidersi mai biti vedno neodločen
  • decomporre*

    A) v. tr. (pres. decompongo)

    1. razstaviti, razstavljati; razčleniti, razčlenjevati (tudi pren.)

    2. razkrojiti, razkrajati

    B) ➞ decomporsi v. rifl. (pres. mi decompongo) razkrojiti, razkrajati se
  • deconcentrare

    A) v. tr. (pres. deconcentro) dekoncentrirati

    B) ➞ deconcentrarsi v. rifl. (pres. mi deconcentro) dekoncentrirati se, postati raztresen
  • decorticare

    A) v. tr. (pres. decōrtico)

    1. les odstraniti, odstranjevati lubje

    2. luščiti

    3. lupiti

    B) ➞ decorticarsi v. rifl. (pres. mi decōrtico) zgubljati lubje
  • dedicare

    A) v. tr. (pres. dēdico)

    1. pokloniti, poklanjati

    2. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
    dedicare la vita alla scienza življenje posvetiti znanosti
    la prima parte del libro è dedicata ad argomenti generali prvi del knjige je posvečen splošnim temam

    3. relig. posvetiti, posvečati; poimenovati (v čast, v spomin):
    dedicare una chiesa (a) posvetiti cerkev
    dedicare una piazza ai caduti trg poimenovati po padlih borcih

    B) ➞ dedicarsi v. rifl. (pres. mi dēdico) posvetiti, posvečati se
  • defilare

    A) v. tr. (pres. defilo) voj. skriti, zakrivati (pred sovražnim ognjem ali opazovanjem)

    B) ➞ defilarsi v. rifl. (pres. mi defilo) pren. skriti se, potuhniti se; izmuzniti se
  • degnare

    A) v. tr. (pres. degno) imeti za vrednega, počastiti:
    lo degnò appena di uno sguardo komajda ga je pogledal

    B) ➞ degnarsi v. rifl. (pres. mi degno) blagovoliti:
    degnati almeno di rispondere vsaj odgovori mi!, blagovoli vsaj odgovoriti!