univērso
A) agg. knjižno ves, celoten, vesoljen:
l'universo mondo ves svet
B) m
1. vesolje, vsemirje, univerzum, kozmos:
universo galattico, sidereo astr. galaktično, zvezdno vesolje
2. ekst. narava, stvarstvo
3. svet (tudi pren.); ekst. človeštvo:
l'universo dell'infanzia otroški svet
credersi il padrone dell'universo pog. šalj. ukazovati vsem
pare che crolli, venga giù l'universo (grmi, pada, dežuje) kot da bi se svet podiral
Zadetki iskanja
- uōmo m (pl. uomini)
1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)
2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek
3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk
4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito
5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)
6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik
7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček
8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek
9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec
10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran
11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!
12. človek, nekdo
13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo - uōvo m (f pl. -va)
1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra
2. (kokošje) jajce:
bianco, chiara d'uovo beljak
rosso d'uovo rumenjak
uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
uovo benedetto pirh
uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
uovo al tegame kulin. jajce na oko
l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
è come bere un uovo pren. nič lažjega
essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene
3. ekst.
uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
uovo di neve kulin. snežna kepa
uovo da rammendo goba za krpanje
PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi - uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
l'uscio di casa hišna vrata
l'uscio di strada vhod z ulice
a uscio a uscio od vrat do vrat
a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
farsi sull'uscio pogledati na prag
ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
infilare, prendere l'uscio popihati jo
non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom - v, V f, m (črka) v:
V maiuscola, v minuscolo veliki V, mali v
v come Venezia ptt v kot Velenje (pri črkovanju)
antenna a V V antena
scollatura a V V izrez
valle a V geogr. rečna dolina - valere*
A) v. intr. (pres. valgo)
1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se
3. veljati, šteti
4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
5. ekst. biti res; biti prav
6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
B) v. intr., v. tr.
1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi
4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena - vaporiēra f parna lokomotiva:
fumare come una vaporiera kaditi se kot iz dimnika, kaditi kot Turek - vēcchio
A) agg. (m pl. -chi)
1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino
4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda
6. pren. zastarel
7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina
8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
B) m (f -ia)
1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši
2.
vecchi pl. predniki
3. staro, zastarelo - veleno m
1. strup (tudi ekst.):
amaro come il veleno grenek kot pelin
l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
il veleno del cobra kobrin strup
andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup
2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
il veleno dell'invidia strup zavisti
avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo
3. pren. strupeno, zlobno namigovanje - veloce agg.
1. hiter; uren; nagel:
il veloce trascorrere del tempo hitro minevanje časa
essere veloce come il lampo, come il vento biti hiter kot blisk, kot veter
2. avv. hitro:
gli anni fuggono veloci leta naglo bežijo
3. glasba urno, hitro - verga f
1. redko vejica, šiba:
tremare come una verga tresti se kot šiba na vodi
2. palica; šiba; navt. jadrnik:
verga del pendolo nihalo
3. knjižno pastirska palica
4. žezlo; palica:
la verga del mago čarovniška palica
verga di Mercurio (caduceo) Merkurjeva palica
fascio di verghe (fascio littorio) hist. liktorski sveženj (v starem Rimu), liktorski snop (v fašistični Italiji)
5. palica, ingot:
verga di ferro, d'oro železna, zlata palica
verga del tram ekst. tramvajska tračnica
6. zool.
verga d'oro modrinček (Polyommatus virgaurea)
7. bot.
verga d'oro zlata palica, zlata rozga, zlata šiba, trebuhovka (Solidago virgaurea)
8. pog. batina, penis - vērso3 m
1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci
2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis
3. relig. vrstica (iz svete knjige)
4. ptičji glas; ekst. živalski glas
5. klic; krik
6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga
7. usmeritev (dlak, vlaken)
8. fiz. smer (vektorjev)
9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)
10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati - vēspa1 f
1. zool. osa (Vespa)
vespa cartonaia galska, poljska osa (Polistes gallica)
nido di vespe osinjak, osje gnezdo
ha un vitino di vespa je zelo vitke postave (deklica)
essere noioso come una vespa pren. biti siten, tečen kot osa
pungere come una vespa pren. pikati, zbadati kot osa
2. zool.
vespa d'oro (stilbo) zlata osa (Stilbum splendidum)
vespa della sabbia (ammofila) navadna peščena osa (Ammophila sabulosa) - vēste f
1. obleka; halja:
veste da camera domača halja
veste da lutto žalna obleka
veste da sposa nevestina obleka
veste talare relig. talar
2.
vesti pl. obleke, oblačila
3. ekst. prevleka, obloga
4.
veste editoriale tisk grafična zasnova
5. pren. zunanji videz
6. pren. vloga,funkcija:
decidere, intervenire in veste di ministro odločiti, poseči v vlogi ministra, kot minister
7. pren. (izrazna) oblika - vetrice m bot. vrba (za šibje):
tremare come un vetrice pren. tresti se kot šiba na vodi - vetro m
1. steklo:
vetro comune navadno steklo
vetro armato, retinato žično steklo
vetro di Boemia češko steklo
vetro da bottiglie zeleno steklo
vetro di Jena jensko steklo
vetro latte, opalino mlečno steklo
vetro d'ottica optično steklo
vetro di sicurezza varnostno steklo
vetro soffiato votlo steklo
vetro solubile topno steklo
Palazzo di vetro steklena palača, palača OZN
avere la schiena di vetro pren. biti len
essere di vetro pren. biti kot iz stekla, biti nežen, krhek
2. steklo; steklen, steklarski izdelek:
vetro artistico umetniški steklarski izdelek
vetro cavo votlo steklo, steklenina
vetro piano ravno steklo
3. steklo, drobec stekla
4. šipa:
rompere un vetro razbiti šipo
5. kozarec:
dare nel vetro pren. veliko piti, žlampati
6. (stekleni) pokrov ure
7. miner.
vetro vulcanico vulkansko steklo - vetturino m izvošček:
avere modi da vetturino pren. obnašati se kot fakin - via2
A) avv.
1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo
2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje
3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo
B) inter.
1. proč!, stran!
2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!
3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!
4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!
C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj - vipera f
1. zool. gad (Vipera); kača:
vipera acquaiola (natrice) belouška (Natrix natrix)
vipera comune laški, rilčasti gad (Vipera aspis)
vipera dal corno modras (Vipera ammodytes)
vipera cornuta, della sabbia (ceraste) lefa, rogata kača (Aspis cerastes)
vipera del deserto puhnica (Bitis arietans)
vipera della morte (acantofide) smrtna kača (Acantophis antarcticus)
vipera soffiante kasava (Bitis lachesis)
2. pren. kača:
avere una lingua di vipera imeti strupen jezik
essere una vipera biti strupen kot kača
3. navt. vrsta čolna na vesla (v beneški laguni) - virgola f
1. jezik vejica:
doppie virgole narekovaji
punto e virgola podpičje
non cancellare neanche una virgola pustiti spis nedotaknjen; ne spremeniti niti vejice
fatto con tutte le virgole pren. narejen, kot je treba, narejen brezhibno
guardare a tutte le virgole pren. biti zelo natančen, pedanten
2. mat. vejica
3. zavojek las