Franja

Zadetki iskanja

  • calabrone m

    1. zool. čmrlj (Vespa crabro)
    essere nero come un calabrone pren. biti črn kot zamorec; ekst. biti slabe volje

    2. pren. vztrajni častilec; tečnež
  • calcare1 v. tr. (pres. calco)

    1. teptati, tlačiti, stiskati:
    calcare le scene biti gledališki igralec
    calcare l'uva nel tino tlačiti grozdje v čebru; ekst. iti:
    calcare una strada iti po cesti
    calcare le orme di qcn. pren. posnemati koga
    calcare il cappello in testa potisniti klobuk na glavo
    calcare la mano pren. pretiravati (v strogosti, v zahtevah)

    2. podčrtati; poudariti, naglasiti:
    calcare le parole naglasiti besede, izreči besede s poudarkom

    3. prerisati, prerisovati (skozi papir)
  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • cammino m

    1. hoja, pot:
    mettersi in cammino iti, kreniti na pot
    due ore di cammino dve uri hoje
    essere in cammino biti na poti
    cammin facendo med potjo, spotoma

    2. pot, smer:
    chiedere il cammino vprašati za pot
    un cammino accidentato neravna, težko prehodna pot
    cammino battuto izhojena pot (tudi pren.);
    aprirsi il cammino utreti si pot
    tagliare il cammino a qcn. pren. komu zagraditi pot, koga ovirati

    3. gibanje (nebesnih teles):
    il cammino dei pianeti gibanje planetov; tok (reke); ruta, smer plovbe; pren. življenjska pot

    4. pren. pot, ravnanje:
    il cammino della gloria pot slave; napredek, napredovanje:
    far molto cammino dobro napredovati

    5. fiz. pot:
    cammino libero medio povprečna prosta pot
  • campana f

    1. zvon:
    il suono, il rintocco delle campane zvonjenje
    campane a festa veselo pritrkavanje
    campane a morto mrliško zvonjenje
    suonare le campane a martello biti plat zvona
    a campana zvonast:
    gonna a campana zvonasto krilo
    sordo come una campana gluh kakor kamen

    2.
    campana di vetro stekleni zvon
    tenere qcs. sotto una campana di vetro pren. kaj skrbno čuvati
    campana da palombaro potapljaški zvon
  • campo m

    1. njiva, polje:
    un campo di grano žitno polje
    arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
    la pace dei campi mir podeželskega sveta

    2. polje:
    campo petrolifero naftno polje
    campo diamantifero diamantno polje
    campo semantico jezik semantično polje

    3.
    campo sportivo športno igrišče
    campo da gioco igrišče
    campo di tennis teniško igrišče
    campo di sci smučišče
    campo d'aviazione letališče
    campo di fortuna pomožno pristajališče
    campo di tiro voj. poligon

    4. tabor, taborišče:
    mettere, piantare il campo utaboriti se
    ospedale da campo poljska bolnišnica
    campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
    campo profughi begunsko taborišče
    campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
    campo di concentramento koncentracijsko taborišče
    campo di stermini taborišče smrti

    5. voj. polje, bojišče:
    campo di battaglia bojišče, bojno polje
    scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
    abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
    campo minato minsko polje
    campo di Marte vežbališče

    6. pren. priložnost, možnost:
    avere campo (di) imeti možnost
    avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

    7. teren:
    campo di neve smučišče, smučarski teren
    sul campo na terenu

    8. fiz., elektr. polje:
    campo vettoriale vektorsko polje
    campo elettrico električno polje
    campo magnetico magnetno polje
    campo gravitazionale gravitacijsko polje
    campo visivo vidno polje
    campo d'immagine slikovno polje

    9. film plan:
    campo medio drugi plan
    campo lungo tretji plan

    10. polje, področje:
    il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje
  • candela f

    1. sveča:
    accendere una candela prižgati svečo
    accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
    leggere a lume di candela brati pri sveči
    struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
    ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
    non valere la candela pren. ne izplačati se
    il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
    essere alla candela pren. bližati se smrti
    tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
    avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

    2. fiz. candela

    3. avto svečka

    4. šport
    a candela navpično:
    calciare a candela žogo brcniti navpično
  • candeliēre m svečnik:
    essere sul candeliere pren. biti na očeh
    cercare guai col candeliere pren. izzivati nesrečo
    mettere qcn. sul candeliere koga imeti hudo v čislih
    ardere il candeliere pren. biti hudo reven, biti reven kot cerkvena miš
  • cane1

    A) m

    1. zool. pes (Canis canis):
    cane da guardia pes čuvaj
    cane da caccia lovski pes
    cane lupo volčjak
    cane poliziotto policijski pes
    cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
    cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
    menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
    stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
    lavorare da cane garati kot črna živina
    vita da cane pren. pasje življenje
    cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
    non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
    sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
    raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
    voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
    solo come un cane sam kakor volk v hosti
    cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

    2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
    cane grosso velika živina

    3. pren. slab igralec, slab pevec

    4. pren. slabš. pes:
    tacete cani! molčite, psi!
    figlio di cane pasji sin

    5. voj. petelin

    6. astr.
    Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
    cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
    cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

    B) agg. invar.

    1. pog. slab, podel:
    mondo cane! prekleto!

    2. pog. hud:
    freddo cane hud mraz
  • canna f

    1. bot. trst (Arundo donax); trs
    canna di palude vodena trstenika, trsje (Phragmytes communis)
    canna d'India trstasta palma (Calamus rotang)
    canna da zucchero sladkorni trs (Saccharum officinarum)
    essere come una canna al vento pren. biti ko trs v vetru, šibek, omahljiv
    povero in canna pren. reven kot cerkvena miš
    tremare come una canna tresti se kot šiba na vodi
    canna fessa pren. slabič, nesposobnež

    2. ekst. palica:
    canna da passeggio sprehajalna palica

    3.
    canna da pesca, canna ribiška palica, palica; ekst. pren. ribič

    4.
    canna della bicicletta gornja ogrodna cev

    5. palica (dolžinska mera):
    misurare tutto con la propria canna pren. krojiti svet po svoji meri, po svojem kopitu
    gli uomini non si misurano a canne pren. ljudi ne kaže ocenjevati po zunanjosti

    6. cev (pri strelnem orožju)

    7. glasba
    canna dell'organo orgelska piščal

    8.
    canna fumaria dimna cev
  • cannone

    A) m

    1. voj. top:
    cannone di piccolo, medio, grosso calibro malokalibrski, srednjekalibrski, velikokalibrski top
    cannone antiaereo protiletalski top
    cannone anticarro protitankovski top
    cannone senza rinculo netrzajni top
    essere un cannone pog. biti zelo spreten, neprekosljiv
    carne da cannone pren. topovska hrana

    2. debela cev:
    il cannone dell'acquaio cev lijaka

    3. veter. golenica (pri konjih)

    4.
    cannone elettronico elektronski top

    B) agg. invar. izjemno debel:
    donna cannone izredno debela ženska; debeluha (kot cirkuška atrakcija)
  • cantare1

    A) v. intr. (pres. canto)

    1. peti, prepevati:
    canta che ti passa šalj. le pogumno!, korajža velja!
    cantare a orecchio peti po posluhu

    2. peti, ukvarjati se s petjem:
    canta alla radio poje na radiu

    3. pren. priznati, izblebetati; sporočiti, izdati skrivnost:
    l'hanno fatto cantare prisilili so ga priznati
    carta canta tu je zapisano, tu je črno na belem

    B) v. tr.

    1. peti, prepevati:
    cantare una canzone peti pesem
    cantare messa relig. mašo brati, peti; maševati, novo mašo peti

    2. glasno izgovoriti, izgovarjati; deklamirati:
    cantare vittoria pren. veseliti se (ob zmagi, ob uspehu), biti zmagovalec
    cantare la solfa a qcn. pog. koga pošteno okregati
    cantarla chiara a qcn. pren. komu brez ovinkov, odkrito povedati
  • capello m las:
    farsi i capelli dati se ostriči
    perdere i capelli dobivati plešo
    avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
    essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
    essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
    al capello za las natančno
    tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
    scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    un capello pren. nič:
    non rischiare un capello ne tvegati prav nič
    c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
    non torcere un capello ne skriviti lasu
    mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
    averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
    ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
    fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
    avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
    afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
  • capezzale m

    1. podzglavje, podzglavna blazina

    2. ekst. (bolniška, smrtna) postelja:
    stare al capezzale di qcn. biti pri bolniku, bdeti ob bolnikovi postelji
    essere al capezzale pren. umirati
  • capitale

    A) agg.

    1. smrten, kapitalen:
    pena capitale smrtna kazen
    peccato capitale relig. smrtni greh

    2. ekst. neizprosen:
    odio capitale neizprosno sovraštvo

    3.
    scrittura capitale pisava z velikimi črkami

    4.
    bene capitale ekon. kapitalna dobrina

    B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
    Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

    C) m

    1. ekon. kapital, glavnica:
    capitale fisso osnovni kapital
    capitale circolante obratni kapital
    capitale iniziale začetni kapital
    far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

    2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
    la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
    accumulare un capitale obogateti
    avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

    3. kapital; kapitalisti:
    lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

    4. pren. šalj.:
    bel capitale! malopridnež!, falot!
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • capolista

    A) m, f (m pl. capilista, f pl. capolista)

    1. prvi, prva na volilni listi; šport prvi, vodilni

    2. prvo mesto (na seznamu):
    essere capolista biti prvi na seznamu

    B) agg. šport prvi, vodilni:
    squadra capolista vodilno moštvo
  • cappēllo m

    1. klobuk:
    cappello di paglia slamnik
    cappello a cilindro cilinder
    far di cappello, far tanto di cappello a qcn., a qcs. pren. sneti klobuk pred kom, pred čim
    prender cappello zameriti, vznejevoljiti se; ujeziti se

    2. kardinalski klobuk:
    ricevere il cappello biti imenovan za kardinala

    3. uvodni del (govora, članka)

    4. bot. klobuk (gobe)
  • capriccio m (pl. -ci)

    1. muha:
    fare i capricci zganjati trmo, biti muhast
    i capricci del tempo, della fortuna muhasto vreme, muhasta sreča

    2. glasba capriccio
  • carbone

    A) m

    1. oglje:
    carbone fossile premog
    carbone di legna, carbone dolce oglje
    carbone acceso žerjavica
    essere, stare sui carboni pren. biti na trnih
    carta carbone karbon papir

    2. pren.
    carbone bianco vodne rezerve (za proizvodnjo električne energije)

    3. bot. snet

    B) agg. invar. črn:
    carta carbone karbon papir