-
bellospirito m duhovitež
-
belluino agg. knjižno
1. živalski, zverinski
2. ekst. okruten
-
bellumore m veseljak, šaljivec
-
bellunese
A) agg. geogr. bellunski, iz Belluna
B) m, f geogr. prebivalec (-lka) Belluna
C) m jezik bellunščina
-
belluria f
1. toskansko pog. šalj. lepota
2. knjižno (zlasti pl.) izumetničenost (v pisanju)
-
beltà f knjižno
1. lepota
2. lepotica, krasotica
-
Belucistan m geogr. Beludžistan
-
beluga m invar. zool. beluga (Delphinapterus leucas)
-
beluscio
A) agg. (m pl. -sci, f pl. -sce) geogr. beludžistanski
B) m (f -ia) geogr. Beludžistanec, Beludžistanka
-
belva f zver (tudi pren.):
diventare una belva pobesneti
-
belvedere
A) m (pl. -ri ali -re)
1. razgledišče, razgledna točka, belvedere
2. bot. poletna cipresa, metlica (Kochia scoparia)
B) agg. invar. železn.
carrozza belvedere razgledni voz
-
Belzebù m relig. belcebub (vrhovni poglavar hudičev)
-
bemōlle m glasba nižaj:
mi bemolle es
-
benaccētto agg. knjižno
1. dobrodošel
2. lepo sprejet
-
benalzato
A) inter. dobro jutro!
B) m dobro jutro:
dare il benalzato a qcn. komu voščiti dobro jutro
-
benamato, beneamato agg. knjižno ljubljeni, priljubljeni, predragi:
il benamato principale iron. ljubljeni šef
-
benarrivato
A) agg. dobrodošel
B) m dobrodošlica:
dare il benarrivato izreči dobrodošlico
-
benavere
A) v. intr. redko (samo v nedoločniku v samostalniški rabi) živeti v miru:
finalmente un po' di benavere! končno malo miru!
B) m mir:
non lascia più benavere a nessuno nikomur več ne da miru
-
benché cong.
1. čeprav, dasi:
benché sia tardi, passerò a prenderti čeprav je že pozno, pridem pote
2. toda, vendar
3. (v funkciji okrepitve) niti, pa četudi:
il benché minimo niti najmanjši
non fa il benché minimo sforzo niti malo se ne potrudi
-
bēnda f
1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči
2. tančica, koprena