guardare
A) v. tr. (pres. guardo)
1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?
2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski
3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči
B) v. intr.
1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve
2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil
3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg
C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)
1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu
2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet
3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
Zadetki iskanja
- guinzaglio m (pl. -gli) vrvica:
per le vie delle città i cani devono essere tenuti al guinzaglio po mestnih ulicah je treba pse voditi na vrvici
mettere il guinzaglio alla stampa pren. strogo nadzirati tisk - guizzare v. intr. (pres. guizzo)
1. švigati, šiniti:
le fiamme guizzano plameni švigajo
far guizzare le dita sulle corde glasba plesati s prsti po strunah, igrati spretno in elegantno
2. pren. uiti, izmuzniti se:
guizzare dalle mani dei nemici izmuzniti se iz sovražnikovih rok
è guizzato dal letto hitro je vstal s postelje - iēri
A) avv. včeraj:
l'altro ieri predvčerajšnjim
ieri a otto včeraj teden
da ieri a oggi v štiriindvajsetih urah; pren. v zelo kratkem času
nato ieri pren. neizkušen, naiven
B) m včeraj (tudi pren.):
le generazioni di ieri včerajšnji, mlajši rodovi - illividire
A) v. tr. (pres. illividisco) pomodriti, narediti sinje:
il freddo gli illividisce le mani od mraza so mu roke pomodrele
B) ➞ illividire, illividirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ illividisco) pomodreti, posinjeti - illuminare
A) v. tr. (pres. illumino)
1. razsvetliti, razsvetljevati:
illuminare a giorno razsvetliti kot pri belem dnevu
2. pren. razsvetliti, razsvetljevati; ožariti, ožarjati:
un dolce sorriso le illuminava il volto mil nasmeh ji je ožarjal obraz
3. pren. razsvetliti, razsvetljevati
B) ➞ illuminarsi v. rifl. (pres. mi illumino)
1. razsvetliti, razsvetljevati se
2. pren. razžariti se, žareti:
illuminarsi di gioia žareti od veselja - imbarilare v. tr. (pres. imbarilo) postaviti, postavljati v sod; spraviti, spravljati v sod:
imbarilare le aringhe spravljati slanike v sod - imbiancare
A) v. tr. (pres. imbianco)
1. beliti:
imbiancare le pareti pobeliti stene; ekst. razsvetliti, razsvetljevati
2. (mettere in bucato) namočiti žehto; ( candeggiare) beliti
3. agr. luščiti (riž)
B) ➞ imbiancare, imbiancarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbianco)
1. pobeliti se; (incanutire) osiveti
2. pren. bledeti; svitati se - imbrattare
A) v. tr. (pres. imbratto) umazati, pomazati, zamazati; onesnažiti:
imbrattare fogli, carte slabš. mazati papir
imbrattare tele, muri slabš. mazati platno, stene
B) ➞ imbrattarsi v. rifl. (pres. mi imbratto) umazati se:
imbrattarsi le mani pren. umazati si roke
imbrattarsi di sangue pren. umazati se s krvjo
PREGOVORI: chi imbratta, spazzi preg. kdor umaže, naj počisti - imbrigliare
A) v. tr. (pres. imbriglio)
1. uzdati; natakniti uzde:
imbrigliare l'asino per la coda pren. delati, narediti kaj narobe
2. ekst. obrzdati; ukrotiti:
imbrigliare le passioni obrzdati strasti
imbrigliare un corso d'acqua hidravl. pregraditi vodni tok
3. (rinforzare con briglie) podpreti, podpirati (s pregradami ipd.):
imbrigliare un edificio pericolante podpreti podirajočo se stavbo
B) ➞ imbrigliarsi v. rifl. (pres. mi imbriglio) zaplesti, zapletati se (v uzde) - imbucare
A) v. tr. (pres. imbuco)
1. (impostare) dati v poštni nabiralnik:
imbucare una lettera oddati pismo v nabiralnik
2. vtakniti, vtikati:
non so dove ho imbucato le chiavi ne vem, kam sem vtaknil ključe
B) ➞ imbucarsi v. rifl. (pres. mi imbuco) vtakniti, vtikati se; ekst. skrivati se - imbussolare v. tr. (pres. imbussolo) dati (v žaro, v skrinjico, v boben):
imbussolare le schede elettorali oddati glasovnice v skrinjico - immagine f
1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba
2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi
3. zool. imago, odrasla žuželka
4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva - immondizia f smeti; odpadki:
deposito delle immondizie odlagališče smeti, smetišče; deponija
vietato depositare le immondizie prepovedano odlagati smeti - impasticciare v. tr. (pres. impasticcio)
1. pren. (abboracciare) skrpati, zmašiti:
impasticciare un lavoro skrpati delo
2. (ingarbugliare) zaplesti, zapletati:
impasticciare le cose stvari zaplesti - impeciare v. tr. (pres. impecio) smoliti:
impeciarsi le orecchie pren. delati se gluhega - impigliare
A) v. tr. (pres. impiglio) zaplesti
B) impigliarsi (pres. mi impiglio) zaplesti, zapletati se (tudi pren.):
il vestito le si impigliò nei rami obleka se ji je zapletla v veje - impinguare v. tr. (pres. impinguo)
1. odebeliti, rediti
2. pren. zrediti; obogatiti; napolniti:
le forti imposte impinguano le casse dello stato veliki davki polnijo državno blagajno - imporre*
A) v. tr. (pres. impongo)
1. dati, dajati:
imporre la corona kronati
imporre un nome dati ime
2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
imporre una tassa naložiti davek
imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
imporre il silenzio ukazati tišino
3.
imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
imporre il galero posvetiti za kardinala
B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)
1. uveljaviti, uveljavljati se
imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost
2. biti potreben, nujen:
un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti - impōsta f
1. davek:
imposta diretta, indiretta neposredni, posredni davek
imposta sul valore aggiunto (I.V.A.) ekon. davek na dodatno vrednost
imposta generale sull'entrata prometni davek
imposta complementare dodatni davek, taksa
imposta sul reddito delle persone fisiche dohodnina fizičnih oseb
Ufficio delle imposte dirette Davčna uprava, Uprava za javne prihodke
2. vratnica, oknica:
aprire, chiudere le imposte zapreti, odpreti oknice
3. arhit., gradb. grlo, opasek