t, T f, m (črka) t:
t minuscola, T maiuscolo mali t, veliki T
t come Torino ptt t kot Triglav (pri črkovanju)
profilato a T T profil
tubo a T T cev
Zadetki iskanja
- tacchino m (f -na) zool. puran, pura (Melleagris gallopavo)
diventare rosso come un tacchino zardeti kot puran - tamburo
A) m
1. glasba boben:
a tamburo battente, sul tamburo pren. v veliki naglici, nemudoma, takoj
battuta di tamburo znak z bobnom
rullo del tamburo bobnanje
avere la pancia come un tamburo biti sit kot boben
battere il tamburo pren. delati reklamo zase
2. bobnar; vojaški tambor
3. arhit. tambur (kupola)
4. arhit. boben (pri stebru)
5. tehn. boben
6. voj.
pistola a tamburo revolver, pištola na bobenček
7. avto zavorni boben
8. inform.
tamburo magnetico magnetni boben
9. navt.
tamburo dell'ancora sidrni boben
tamburo delle ruote kolesni pokrov (pri starinskih parnikih)
10. tekstil boben
tamburo a denti bobnasti rahljalnik
11. hist. skrinjica za ovadbe
12. publ. žarg. oglas abonentskih cen
13. gled. vitel (za premikanje scen)
14. oporni zid (pri starinskih utrdbah)
B) agg. invar. zool.
pesce tamburo (pesce luna) svetlica (Lampris luna) - tardi avv.
1. pozno, kasno:
a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
al più tardi najkasneje
fino a tardi do poznih ur
presto o tardi prej ali slej
sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
far tardi zamuditi se, biti pozen
2. pozno, z zamudo:
si è fatto tardi pozno je že
PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje - tasca f
1. obl. žep:
tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
fazzoletto da tasca žepni robec
avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti
2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)
3. kulin. slaščičarska vrečka
4. anat. žep; mošnja:
tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka - tasso1 m zool. jazbec (Meles meles):
dormire come un tasso spati kot polh - te pron.
1. tebe, tebi, tabo (v funkciji poudarjenega predmeta in s predlogi):
vogliono te al telefono tebe kličejo na telefon
da te pri tebi, k tebi; sam
vengo da te stasera k tebi pridem nocoj
fatto da te naredi sam; ekst. sam svoj mojster
con te s teboj
secondo te po tvojem
fra te, fra te e te sam pri sebi
quanto a te kar se tebe tiče
2. ti (v funkciji osebka, v vzklikih, za come, quanto, povero in pogovorno):
povero te! ti ubožec!
ne so quanto te o tem vem toliko kot ti
contento te, contenti tutti če je tebi prav, je prav vsem
te fai come vuoi ti stori, kot ti je všeč
3. ti (pred lo, la, li, le, ne):
te ne pentirai! še žal ti bo
ricordatelo! zapomni si to! - titolo m
1. naslov:
titoli di testa film filmska glava; špica
2. pravo pravni naslov; pravica:
a titolo gratuito, oneroso zastonj, proti plačilu
titolo di una pretesa utemeljitev zahteve
titolo di reato naslov kaznivega dejanja
3. naslov, naziv, titula:
titoli accademici akademski nazivi
titolo di campione šampionski naslov
titolo di studio šol. naziv, šolska kvalifikacija
concorso per titoli šol. razpis za izvolitev v naziv (na podlagi objavljenih del)
4. ekst. naziv, ime; sloves; iron., šalj. žaljiv, grd priimek:
dare a qcn. il titolo di vigliacco koga obkladati s podležem
5. ekst. pren. pravica
a titolo di kot, za:
a titolo di rimborso spese za povračilo stroškov
con giusto titolo upravičeno
aver titolo alla gratitudine di zaslužiti si hvaležnost
6. ekst. vrednostni papir:
titoli di Stato državne obveznice
7. publ. naslov
8. kem., tekstil titer:
titolo dell'oro odstotek zlata (v zlitini)
9. (slovarsko) geslo, lema
10. relig. svetnik (po katerem se imenuje beneficij, cerkev); beneficij - tizzone m goreče poleno, živ ogorek:
nero più che un tizzone črn kot oglje
tizzone d'inferno pren. hudobnež, malopridnež, seme peklensko - tomba f
1. grob, grobnica:
tomba di famiglia družinski grob, grobnica
dalla culla alla tomba od zibelke do groba, od rojstva do smrti
silenzio di tomba tiho kot v grobu
avere un piede nella tomba pren. biti z eno nogo že v grobu
essere muto come una tomba pren. molčati kot grob
2. pren. nizko, mračno stanovanje; nizek, mračen prostor - tōpo m
1. zool. miš:
topo d'acqua (nutria) nutrija, bobrovka (Myocastor coypus)
topo campagnolo mala gozdna miš (Apodemus silvaticus)
topo delle case domača miš (Mus musculus)
topo delle chiaviche (surmolotto) siva podgana (Rattus norvegicus)
topo muschiato (ondatra) pižmovka (Ondatra zibethica)
topo delle nocciole (moscardino) podlesek (Muscardinus avellanarius)
topo d'albergo, d'auto, di treno pren. hotelski, avtomobilski tat, tat po vlakih
topo di biblioteca pren. knjižni molj
bagnato come un topo moker kot miš
denti di topo mišji zobje, zobki
muso, visetto di topo droben, ljubek obraz
2. obrt (grisatoio) rezilo za steklo
PREGOVORI: quando il gatto manca i topi ballano preg. ko mačke ni doma, miši plešejo - tornare
A) v. intr. (pres. torno)
1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš
2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se
3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje
4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja
B) v. tr.
1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati
2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled) - tōro1 m
1. zool. bik
2. pren.
essere un toro pog. biti močen kot bik
prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
sbuffare come un toro besno sopihati
tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo
3. astr.
Toro Bik
4. ekon. bik, hausse
5. šport
Toro Torino nogometno moštvo Torino - torsolo m peščišče; ogrizek:
non star lì come un torsolo! pren. ne drži se kot lipov bog!
non valere un torsolo pren. biti tepec, zguba - tōssico
A) agg. (m pl. -ci) strupen, toksičen
B) m (pl. -ci)
1. strup (tudi pren.):
amaro come il tossico grenek kot žolč
2. neužitna jed
3. m (f -ca; m pl. -ci) žarg. drogiranec, drogiranka; narkoman, narkomanka - trattare
A) v. tr. (pres. tratto)
1. obravnavati:
trattare questioni attuali obravnavati aktualne probleme
trattare la pace pogajati se o miru
2. ravnati s, z; gostiti; postreči komu:
trattare con affabilità ravnati ljubeznivo
trattare dall'alto in basso obravnavati zviška
trattare bene, male lepo, grdo ravnati
trattare coi guanti ravnati obzirno, delati v rokavicah
3. skleniti, sklepati:
trattare un affare skleniti posel
4. tehn. obdelati
5. med. zdraviti
B) v. intr.
1.
trattare di razpravljati o:
di che si tratta? za kaj gre? kaj se je zgodilo?
2. občevati, imeti opravka
C) ➞ trattarsi v. rifl. (pres. mi tratto) skrbeti za; živeti:
trattarsi da principe živeti kot grof - trina f obrt klekljana čipka:
trina di punto kvačkana čipka
parere, sembrare una trina biti tak kot čipka (natačno izdelan, eleganten) - trōttola f
1. igre vrtavka:
frullare, girare come una trottola pren. ne biti nikoli pri miru, sukati se kot vrtavka
la testa mi gira come una trottola v glavi se mi vrti
2. šport pirueta (pri kotalkanju) - turco
A) agg. (m pl. -chi)
1. geogr., hist. turški:
alla turca po turško
bagno turco turška kopel
caffè alla turca turška kava
ferro turco turška podkev
gabinetto turco turško stranišče
2. lovstvo redek (ptič)
B) m (f -ca)
1. geogr., hist. Turek, Turkinja
il Gran Turco turški sultan
Giovani Turchi polit. Mladi Turki
testa di turco pren. grešni kozel, tarča, žrtev
2. pren. brezbožnež:
bestemmiare, fumare come un turco preklinjati, kaditi kot Turek
C) m jezik turščina - u, U f, m (črka) u:
U maiuscola, u minuscola veliki U, mali u
u come Udine ptt u kot Unec (pri črkovanju)
a U U, na U:
curva a U U zavoj
forma a U agr. U oblika
manovra a U avto U obrat
tubo a U U cev
valle a U geogr. ledeniška dolina