bōria f nadutost, ošabnost, bahavost:
 metter su boria postati ohol
 essere pieno di boria biti nadut
 Zadetki iskanja
-  bōsco m (pl. -chi)
 1. gozd, hosta:
 bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
 bosco ceduo sečen gozd
 andare al bosco iti po drva (v gozd)
 2. pren.
 buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
 essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
 portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
 curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo
 3. pren. gozd, množica:
 un bosco di capelli griva
 PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki
-  botte f
 1. sod:
 spillare il vino dalla botte točiti vino iz soda
 essere in una botte di ferro pren. biti na varnem
 2. gradb.
 volta a botte banjasti obok
 PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte; volere la botte piena e la moglie ubriaca preg. delati tako, da bi bil volk sit in koza cela
-  bottega f
 1. prodajalna, trgovina:
 la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
 la bottega del macellaio mesnica
 una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
 metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost
 2. pren.
 chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
 scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
 fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
 avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek
 3. (obrtna) delavnica:
 la bottega del falegname mizarska delavnica
 ferri di bottega (obrtniško) orodje
 stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom
 4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
 bottega di Giotto Giottova delavnica
 opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov
-  braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)
 1. roka, laket:
 sollevare il braccio dvigniti roko
 trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
 avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
 allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
 alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
 portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
 incrociare le braccia pren. stavkati
 buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
 mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
 essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
 sentirsi cascare le braccia pren. obupati
 ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti
 2. pren. roka, moč, vpliv:
 il braccio della legge roka zakona
 braccio secolare posvetna oblast
 avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
 avere le braccia legate imeti zvezane roke
 tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
 essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
 dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko
 3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
 l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
 avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
 avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi
 4.
 braccio di ferro pren. preizkus moči:
 continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči
 5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
 il braccio della bilancia vzvod tehtnice
 braccio a pinza manipulator
 6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
 i bracci del carcere krila zapora
 7. (pl. -ci)
 braccio di fiume rečni rokav
 braccio di mare morska ožina
 braccio di terra zemeljska ožina
 8. (pl. -ci) fiz. ročica
 9. (pl. -cia) vatel
-  brace f žerjavica:
 sguardo di brace pren. vroč, strasten pogled
 farsi di brace pren. močno zardeti
 soffiare sulle braci podpihovati, hujskati
 essere sulle braci pren. biti na trnih
 PREGOVORI: cadere dalla padella nella brace preg. priti z dežja pod kap
-  brēve
 A) agg.
 1. kratek, kratkotrajen:
 brevi vacanze kratke počitnice
 tra breve v kratkem, kmalu
 2. ekst. jedrnat, zgoščen, strnjen:
 breve esposizione di fatti zgoščen prikaz dogodkov
 essere brevi pren. biti kratek, jedrnat
 in breve strnjeno
 a farla, a dirla breve na kratko povedano
 3. kratek (prostorsko):
 un viottolo breve kratka steza
 4. knjižno majhen, ozek
 5. jezik kratek (samoglasnik)
 B) m
 1. relig. breve
 2. hist. (knežje, vladarjevo) pismo
 3. relig. škapulir
 4. ekst. amulet, talisman
 C) f
 1. glasba celinka
 2. kratka novica (v časopisu)
-  briscola f
 1. igre briškola
 2. pren.
 contare quanto il due di briscola, a briscola biti vredno kot pikzigmar, biti nepomembno
 3. šalj. udarec, bunka
-  brōdo m
 1. juha:
 brodo di pesce ribja juha
 brodo di pollo kokošja juha
 brodo di dadi juha iz kocke
 brodo lungo redka juha
 brodo ristretto krepka juha
 brodo di verdura zelenjavna juha
 pastina in brodo juha s testeninami
 2. pren.
 lasciare cuocere qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
 andare in brodo di giuggiole topiti se od zadovoljstva, biti ves blažen
 tutto fa brodo vse prav pride
 3. biol.
 brodo di coltura umetno gojišče, kultura
 PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
-  brutto
 A) agg.
 1. grd, oduren:
 una brutta donna grda ženska
 un brutto romanzo slab roman
 brutto cattivo! ti grdoba!
 brutto bugiardo! lažnivec grdi!
 brutto odore odvraten vonj
 brutto tempo grdo vreme
 brutta notizia slaba novica
 brutta ferita grda rana
 brutto male evfemistično tumor
 brutto scherzo neslana šala
 brutto momento slab, neprimeren trenutek
 brutta copia osnutek, koncept
 brutte carte slabe karte
 2. pren.
 fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
 avere una brutta cera slabo izgledati
 vedersela brutta biti v škripcih
 farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
 con le brutte zgrda, grobo
 passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
 3. (moralno) grd, slab:
 un brutto vizio grda razvada
 una brutta azione grdo dejanje
 B) avv.
 guardare brutto grdo, hudo gledati
 C) m
 1. grdo:
 distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
 2. slabo, oblačno vreme:
 la stagione volge al brutto vreme se kvari
 fa brutto slabo vreme je
 3. (izraža nekaj negativnega)
 il brutto è che težava je v tem, da
 ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
 4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
 i belli e i brutti lepi in grdi
 PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
-  bucato1 agg. preluknjan:
 avere le mani bucate pren. biti zapravljiv, biti radodaren
-  bue m (pl. buoi)
 1. zool. govedo (Bos):
 bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
 bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)
 2. vol:
 occhio di bue okroglo okno
 uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko
 3. govedina, goveje meso
 4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
 avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
 PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja
-  buina f
 1. goveji gnoj, kravji gnoj
 2. pren.
 aver la buina in testa pren. biti tepec
-  buio
 A) agg.
 1. temen:
 tempo buio oblačno, temačno vreme
 2. pren. mračen, žalosten:
 essere buio in viso biti mračnega obraza
 3. težko razumljiv
 B) m
 1. tema, mrak:
 buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
 buio come in gola al lupo tema kot v rogu
 a buio, sul buio ob mraku
 al buio v temi
 farsi buio mračiti se
 avvolto nel buio neznan, skrivnosten
 essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
 fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo
 2. pren. pomanjkanje:
 buio di notizie pomanjkanje novic
 PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna
-  buonafede, buōna fede f (samo sing.)
 1. dobra vera, bona fide:
 essere, agire in buonafede biti, delati v dobri veri
 2. naivnost, zaupanje:
 approfittare della buonafede di qcn. zlorabiti zaupanje koga
-  buōno1
 A) agg.
 1. dober:
 un'anima buona dobra duša
 buona volontà dobra volja
 buona donna pog. evfemistično cipa
 2. krotek, miren, priden:
 un buon ragazzo priden fant
 un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
 buono come il pane dober kot kruh
 alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
 mangiare alla buona jesti po domače
 una riparazione alla buona zasilno popravilo
 siate buoni bodite pridni!
 mare buono mirno morje
 3. prijazen, vljuden:
 buone maniere vljudnost, olikanost
 fare buon viso prijazno sprejeti
 con le buone prijazno, zlepa
 con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
 tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
 buoni uffici pravo posredovanje:
 richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
 una buona parola dobra beseda, priporočilo
 di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
 di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
 4. dober, sposoben, ustrezen:
 un buon medico dober zdravnik
 buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
 essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
 essere in buono stato biti dobro ohranjen
 una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
 essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
 5. dober, koristen, ugoden:
 buoni affari dobri posli
 a buon mercato poceni
 buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
 buone feste vesele praznike!
 Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
 nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
 avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
 6. dober, pravičen:
 battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
 a buon diritto upravičeno
 questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
 7. dober, velik, obilen:
 un buon tratto di strada dobršen del poti
 un'ora buona debela ura, dobra ura
 di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
 di buon passo hitro
 di buona lena energično, pridno
 8. dober, ugleden, bogat:
 buona famiglia dobra, ugledna družina
 buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
 9. dober, lep, prijeten:
 essere in buona compagnia biti v dobri družbi
 buona cera dober, zdrav videz
 fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
 darsi buon tempo pren. zabavati se
 10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
 B) m (samo sing.)
 1. dobro:
 essere un poco di buono biti malopridnež
 buon per me na mojo srečo
 2. lepo vreme:
 la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
 3. (z okrepljenim pomenom)
 ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
 4. (f -na) dober človek:
 i buoni e i cattivi dobri in zli
-  buonumore, buōn umore m dobra volja, dobro razpoloženje:
 essere di buonumore biti dobre volje, biti razpoložen
-  buscare v. tr. (pres. busco) stakniti, priskrbeti si, pridobiti:
 buscarsi una ramanzina biti grajan
 mi son buscato un bel raffreddore staknil sem hud prehlad
 buscarle pog. stakniti jih, biti tepen
-  cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
 essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
 gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
 essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
-  cadere* v. intr. (pres. cado)
 1. pasti, padati (tudi pren.):
 d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
 cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
 cadere in piedi pasti na noge
 i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
 il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
 far cadere le braccia pren. spravljati v obup
 la fortezza è caduta trdnjava je padla
 2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
 cadere in disgrazia pasti v nemilost
 cadere in dimenticanza pasti v pozabo
 cadere in prigionia pasti v ujetništvo
 cadere in trappola pasti v past
 cadere in prescrizione pravo zastareti
 cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
 cadere in errore zmotiti se
 cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
 cadere ammalato zboleti
 cadere in miseria obubožati
 cadere in rovina propasti, propadati
 cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
 cadere agli esami pasti na izpitu
 cadere in battaglia pasti v boju
 cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
 cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
 far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
 cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok
 3. pren. zaiti, poleči se:
 al cadere del giorno ob sončnem zatonu
 il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
 lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog
 4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
 cadere in mente priti na misel
 lasciar cadere una parola navreči besedo
 oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan