fenōmeno
A) m
1. pojav, fenomen:
il fenomeno dell'emigrazione pojav izseljevanja
2. pog. nekaj izjemnega:
quel medico è un fenomeno ta zdravnik je nekaj izjemnega
B) agg. pog. fenomenalen, izreden:
un ragazzo fenomeno fenomenalen fant
Zadetki iskanja
- fermo agg.
1. nepremičen:
il treno è fermo in stazione vlak stoji na postaji
fermo (là)! stoj!
fermi tutti! stojte!
2. pren. vztrajen, trden, neomajen:
è fermo nel suo rifiuto vztrajno zavrača
3. odločen:
ha giurato con voce ferma prisegel je z odločnim glasom
4. gotov, zanesljiv:
resta fermo che ci si veda giovedì zanesljivo se vidimo v četrtek
per fermo gotovo, zanesljivo
5. nepremično uprt:
con gli occhi fermi allo spettacolo raccapricciante z očmi, uprtimi v grozljiv prizor - fērro m
1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili
2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka
3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem
4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo
5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče - fēsta f
1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
festa nazionale državni praznik
celebrare la festa praznovati
ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
festa di famiglia družinski praznik
festa di precetto relig. zapovedani praznik
buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)
2. pog. rojstni dan; god:
la festa delle matricole brucovanje
3. prost dan:
far festa prenehati delo; praznovati
aver festa praznovati, biti prost, ne delati
è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno
4. praznovanje, zabava:
organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven - festuca f slamica
PREGOVORI: vedere la festuca nell'occhio altrui e non la trave nel proprio preg. biblijsko pezdir v očesu bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne - fiamma
A) f
1. plamen:
la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
fiamma ossidrica oksidirni plamen
fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
andare in fiamma vneti se
dare alle fiamma zažgati
mettere a fuoco e fiamme opustošiti
far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
condannare alle fiamme obsoditi na grmado
2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
la fiamma dell'amore plamen ljubezni
ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen
3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
diventare di fiamma zardeti
4. pl. našitki:
fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)
5. voj. navt. trikotna signalna zastava
B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč - fiammata f (kratkotrajen) plamen (tudi pren.):
fare una fiammata di qcs. zažgati kaj
l'idillio è stata solo una fiammata idila je bila samo kratkotrajen plamen - fianco m (pl. -chi)
1. bok:
poco nei fianchi suh, mršav
tenersi i fianchi pren. držati se za trebuh (od smeha)
avere ai fianchi pren. imeti za petami
stare ai fianchi di qcn. pren. stati komu ob strani
2. šibka stran (tudi pren.):
è una teoria che presta il fianco a molte critiche ta teorija ima več šibkih točk
3. krilo:
il fianco destro dell'edificio desno krilo stavbe
il fianco dell'esercito krilo vojske
fianco destr! voj. na desno!
fianco sinistr! voj. na levo!
di fianco s strani
4. pobočje:
i fianchi del monte pobočja hriba - fidare
A) v. tr. (pres. fido) zaupati:
prima di partire gli fidò le sue cose preziose pred odhodom mu je zaupal svoje dragocenosti
B) ➞ fidarsi v. rifl. (pres. mi fido)
1.
fidarsi di qcn. zaupati v koga, zaupati komu
2. upati si
PREGOVORI: fidare è bene, non fidare è meglio preg. kdor preveč zaupa, večkrat obupa - fiēle m
1. med. žolč
2. pren. grenkoba, sovraštvo, mržnja, žolč:
parole di fiele grenke besede
intingere la penna nel fiele žolčno, zlobno pisati
non aver fiele, essere senza fiele ne gojiti sovraštva
masticar fiele e sputar dolce v srcu nositi žolč, na ustih pa med - fiēra1 f
1. sejem:
roba da fiera pren. malovredno blago, kramarska roba
corbellar la fiera norčevati se iz ljudi
t'ho portato la fiera prinesel sem ti s sejma odpustkov
2. (vele)sejem:
la fiera del mobile e dell'arredamento sejem pohištva in opreme
fiera campionaria vzorčni sejem
3. pren. velik nered, hrup, sejem, cirkus:
cos'è questa fiera? kakšen sejem pa imate? - figlio m
1. sin:
allevare un figlio vzgojiti sina
figlio unico sin edinec
figlio di primo, di secondo letto sin iz prvega, drugega zakona
è figlio di suo padre! cel oče je
figlio dell'amore evfemistično nezakonski sin
figlio di papà očkov sinek; slabš. gospodič; pog. šalj. razvajenec, lenuh
figlio di mammà mamin sinček; plah, sramežljiv deček, moški
figlio d'un cane pog. pasji sin
figlio unico di madre vedova pren. šalj. izjemnost, velika redkost
figlio della fortuna otrok sreče
figlio del popolo človek iz ljudstva
figlio del secolo otrok svojega časa
2. pl. otroci:
auguri e figli maschi srečno!
i figli dei figli bodoči rodovi, potomci, vnuki
tramandare qcs. ai figli predati potomcem, prenesti na potomce
i figli di Adamo pren. Adamovi otroci, človeštvo
3. pren. posledica, rezultat:
molti problemi contemporanei sono figli di errori passati veliko sodobnih problemov je posledica starih napak - film m invar.
1. film:
film muto nemi film
film sonoro zvočni film
film in bianco e nero črnobeli film
film a passo ridotto ozki film
film d'amore ljubezenski film
film d'animazione, film animato animirani film, risanka
film western kavbojski film, vestern, kavbojka
film di guerra vojni film
girare un film snemati film
proiettare un film predvajati film
2. kinematografija
3. tehn. film, prevleka - filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)
1. nit, sukanec:
filo di cotone bombažna nit
filo di seta svilena nit
le fila di un complotto pren. niti zarote
essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
fare il filo a qcn. dvoriti komu
2. žica, nit, bilka:
filo di ferro železna žica
filo spinato bodeča žica
il filo del telefono telefonska žica
filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
filo d'erba travna bilka
fili d'oro šport pren. zlati lasje
filo di perle niz biserov
3. vrvica, tanek kabel:
filo a piombo svinčnica, grezilo
filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
filo del traguardo šport ciljna vrvica
vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica
4. ostrina, rezilo:
il filo del rasoio ostrina britve
perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti
5. (zelo majhna količina)
un filo di voce komaj slišen glas
un filo di speranza žarek upanja
essere ridotto a un filo biti shiran
6. zveza, potek, nit:
perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti - finalmente avv.
1. na koncu:
salutò tutti e finalmente si ricordò di me pozdravil je vse in na koncu se je spomnil name
2. končno:
finalmente siete arrivati končno ste prišli; (tudi kot medmet)
finalmente! končno!
3. popolnoma - finché cong. dokler:
battere il ferro finché (mentre) è caldo kuj železo, dokler je vroče
finché non dokler ne - fine1
A) f
1. konec:
la fine dell'ora konec šolske ure
fine! inter. konec!
è il principio della fine pren. to je začetek konca
essere in fine di vita umirati
alla fine končno
alla fin fine konec koncev
in fin dei conti navsezadnje
che fine ha fatto la mia richiesta? pren. kako je z mojo zahtevo?
2. smrt, konec:
che fine terribile kakšna strašna smrt
fare una brutta fine storiti hud konec, umreti nasilne smrti
3. propad:
correre verso la fine drveti v propad
PREGOVORI: buona fine e miglior principio! preg. srečno novo leto!
B) m
1. namen, namera, cilj, smoter:
prefiggersi, proporsi un fine zastaviti si cilj
secondo fine skrita namera
a che fine? čemu?
a fin di bene z dobrim namenom
a fine di da bi
2. izid, konec, uspeh:
condurre qcs. a buon fine kaj uspešno izpeljati
storia a lieto fine zgodba s srečnim koncem - fine2 agg.
1. tenek, droben, fin:
sabbia fine droben pesek
2. pren. oster, tenek, pronicljiv:
udito fine oster, tenek sluh
ingegno fine e penetrante oster in prodoren um
3. zvit:
una trovata fine zvit domislek
4. prefinjen, izbran:
un fine conoscitore d'arte prefinjen poznavalec umetnosti
5. fin, rafiniran, uglajen - finēstra f
1. okno:
finestra cieca slepo okno
la finestra guarda sulla piazza okno gleda na trg
affacciarsi, farsi alla finestra stopiti k oknu
donna da finestra spogledljivka, koketa
buttare il denaro dalla finestra pren. metati denar skoz okno
uscito dalla porta e rientrato dalla finestra pren. nagnali so ga (s položaja), pa se je vrnil skozi stranska vrata
2. odprtina, rana:
fare larga finestra napraviti veliko odprtino
3. okence:
busta con finestra, a finestra kuverta z okencem
4. publ. članek v okvirčku - finestrino m
1. pomanjš. od ➞ finestra okence
2. okno (na prevoznih sredstvih):
è severamente vietato sporgersi dai finestrini ne nagibaj se skozi okno