-
beffeggiare v. tr. (pres. beffeggio) rogati se
-
bēga f
1. prepir, spor
2. sitnost, neprijetnost:
non voler beghe ne hoteti sitnosti
-
beghina f
1. relig., hist. begina
2. relig. tercijalka
3. slabš. pobožnjakarica, tercijalka
-
beghino m
1. relig., hist. begard
2. slabš. pobožnjakar, tercijalec
-
begli ➞ bello
-
begliuōmini m pl. ➞ balsamina
-
begōnia f bot. begonija (Begonia)
-
beh inter. pog. prav, res je; no, torej:
beh! fate voi prav, vi odločite
beh, che ve ne sembra? no, kaj pravite?, kaj se vam zdi?
-
behaviorismo m psihol. behaviorizem
-
behavioristico agg. (m pl. -ci) psihol. behaviorističen
-
bei ➞ bello
-
beige tujka franc.
A) agg. bež, beige
B) m invar. bež barva
-
bēl m invar. fiz. bel
-
belante agg.
1. beketav
2. pren. jokav, nadležen, siten
-
belare
A) v. intr. (pres. bēlo)
1. beketati, blejati, meketati
2. pren. cmeriti se, vekati:
il bambino non smette di belare otrok se kar naprej cmeri; brbljati
B) v. tr. pren. jokavo, osladno, prisiljeno deklamirati
-
belato m
1. beket, beketanje; blejanje; meket, meketanje
2. pren. javkanje, vekanje
-
belemnita m (pl. -ti) paleont. belemnit (Belemnites)
-
bēlga
A) agg. (m pl. -gi; f pl. -ghe)
1. geogr. belgijski
2.
razza belga veter. belgijska pasma
B) m, f (m pl. -gi) geogr. Belgijec, Belgijka
-
Bēlgio m geogr. Belgija
-
belgradese
A) agg. geogr. beograjski
B) m, f geogr. Beograjčan, Beograjčanka