tasca f
1. obl. žep:
tasca a battente, tagliata našiti, vrezani žep
fazzoletto da tasca žepni robec
avere in tasca qcn., averne le tasche piene biti koga sit
avere le tasche asciutte imeti sušo v žepu
conoscere come le proprie tasche poznati kot lastni žep
non entrare (a qcn.) nulla in tasca ne imeti koristi
prenderla in tasca vulg. biti prevaran, ogoljufan
riempirsi le tasche pren. obogateti, veliko zaslužiti
ripulirsi, vuotarsi le tasche pren. vse zafrčkati, obubožati
rompere le tasche a vulg. koga nadlegovati
starsene con le mani in tasca biti brez dela, postopati
vuotare le tasche a qcn. komu izprazniti žepe, koga okrasti
2. ekst. žep (v denarnicah, kovčkih ipd.)
3. kulin. slaščičarska vrečka
4. anat. žep; mošnja:
tasca del nero zool. mošnja barvnega izločka
Zadetki iskanja
- tavola f
1. deska:
tavola d'abete, di noce jelova, orehova deska
tavola di salvezza pren. rešilna bilka
calcare le tavole pren. gled. biti igralec, igrati
2. ekst. plošča; ploščica, košček (čokolade)
3. miza: ekst. omizje; ekst. obed; gost. bife, okrepčevalnica:
a tavola za mizo, med obedom
il pranzo è in tavola obed je na mizi
tavola calda, fredda gost. bife, okrepčevalnica s toplimi, hladnimi jedmi
tavola rotonda pren. okrogla miza
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
portare in tavola dati na mizo, servirati
4. delovna miza:
la tavola del falegname skobeljnik; ekst.
tavola da stiro likalnik
5. plošča:
le dodici tavole hist. dvanajstere plošče
le tavole della legge biblijsko plošče božjih zapovedi
6. umet. tabelna podoba
7. tisk tabela; ilustracija:
tavola a colori barvna slika
tavola fuori testo tabela
tavole geografiche mape, zemljevidi
8. tabela, tablica, razpredelnica; grafikon:
tavole astronomiche efemeride
tavola censuaria katastrski register
tavola genealogica rodovnik
tavole logaritmiche mat. logaritemske tablice
tavola periodica kem. tabela periodičnega sistema elementov
tavola pitagorica mat. poštevanka
tavole di tiro voj. strelske tablice
9. mont.
tavola dormiente separator, izločevalnik
tavola a scossa stresalka
10. faseta (na dragih kamnih)
11. filat. kliše (za tiskanje znamk)
12. glasba
tavola armonica resonančni trup, pokrov, resonančno dno
13. igre
tavola reale backgammon
14. šport
tavola a vela jadralna deska, surf
PREGOVORI: a tavola non s'invecchia preg. jesti in piti drži dušo pri telesu - televisione f
1. televizija:
televisione in bianco e nero, a colori črnobela, barvna televizija
televisione a circuito chiuso interna televizija
televisione su cavo, via cavo, via satellite kabelska, satelitska televizija
2. pog. televizijska družba, televizijski programi, televizija:
televisione privata zasebna televizija
3. pog. televizor - tēmpo m
1. čas (absolutno):
col tempo sčasoma
in progresso di tempo knjižno s časom
senza tempo večno
dar tempo al tempo pustiti času čas
perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas
2. čas (astronomski):
tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas
3. čas (del):
da tempo že precej časa, zdavnaj
di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
tutto il tempo ves čas, stalno
4. čas (predviden za kaj):
per tempo hitro, kmalu
tempo un mese v enem mesecu
tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
tempo di cottura čas kuhanja
tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
tempo di lavorazione izdelavni čas
tempo reale inform. resnični čas
tempo supplementare tehn. dodatni čas
interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
perdere tempo izgubljati čas
prendere tempo obotavljati se
senza por tempo in mezzo brez odlašanja
5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
tempo primo prvotni tempo
tempo di valzer ritem valčka
tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
battere, segnare il tempo udarjati takt
tempo debole nenaglašena doba
tempo forte naglašena doba
6. glasba stavek:
i tempi di una sinfonia stavki simfonije
7. avto takt:
motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor
8. šport čas; polčas:
tempi supplementari podaljšek (tekme)
chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)
9. del (predstave)
10. čas (v kronološkem zaporedju):
a quel tempo takrat
ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
in ogni tempo vedno, stalno
il nostro tempo dandanašnji
il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
tempi bui, difficili mračna, težka leta
adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
coi tempi che corrono v teh (težkih) časih
11. čas, doba:
tempo di caccia čas lova
tempo della semina čas setve
12. čas (za neko dejavnost):
tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
tempo pieno šol. celodnevni pouk
ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
darsi al bel tempo zabavati se
fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati
13. jezik čas:
tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
avverbio di tempo časovni prislov
complemento di tempo prislovno določilo časa
14. (določen) čas:
a tempo debito o pravem času
anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
tempo utile zadnji rok
in tempo utile pravočasno
15. čas (poosebljeno):
le ingiurie del tempo zob časa
il tempo fugge čas beži
il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna
16. vreme:
tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
previsioni del tempo vremenska napoved
tempo permettendo če bo vreme primerno
fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
sentire il tempo biti občutljiv za vreme
PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
il tempo è moneta preg. čas je denar
col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas - tenere*
A) v. tr. (pres. tēngo)
1. držati, pridržati, zadrževati; podržati; zgrabiti; nositi:
tenere le briglie držati uzde
tenetelo, il ladro sta scappando držite tatu! beži!
tieni un po' il lampadario che avvito la lampadina pridrži malo lestenec, da privijem žarnico
è lui che tiene il peso della famiglia on nosi breme družine
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tenere il mare navt. biti ploven, sposoben za plovbo
tenere il sacco a qcn. pren. držati komu vrečo
2. držati, imeti, nositi:
tenere il cappello in testa nositi klobuk na glavi
tenere in ansia qcn. puščati koga v skrbeh
tenere a bada qcn. paziti na koga
tenere un bambino a battesimo, a cresima biti otroku krstni, birmanski boter
tenere una cameriera imeti služkinjo
tenere un campo a grano njivo zasejati z žitom
tenere qcn. come un cane s kom zelo grdo ravnati
tenere le distanze con qcn. pren. držati koga na spoštljivi razdalji, ne dovoliti komu domačnosti
tenere la lingua a posto držati jezik za zobmi, brzdati jezik, ne žaliti
tenere qcs. a memoria, a mente zapomniti si kaj
tenere una nota glasba držati noto
tenere il piede in due staffe pren. sedeti na dveh stolih
tenere una pratica in sospeso admin. ne rešiti zadeve
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
tenere la rabbia brzdati, krotiti jezo
tenere la testa a partito imeti glavo na mestu, ravnati preudarno
3. držati; izpolniti, izpolnjevati; ne izdati; spoštovati:
tenere la parola držati besedo
tenere fede al giuramento držati, izpolniti prisego
tenere un segreto ne izdati skrivnosti
tenere un impegno spoštovati obvezo
4. držati, imeti; vzeti, jemati:
tieni!, pog.
te'! na, vzemi!
5. južnoital. imeti (posedovati):
tengo in tutto mille lire imam vsega tisoč lir
6. imeti (prostor); zakrivati; zasesti; braniti (tudi pren.):
l'arazzo tiene tutta una parete gobelin prekriva vso steno
il nemico tiene ormai tutta la regione sovražnik je že zasedel vse področje
7. imeti, opravljati funkcijo, dejavnost:
tenere un incarico al ministero opravljati funkcijo na ministrstvu
tenere bottega imeti trgovino
tenere banco igre imeti banko; pren. voditi pogovor, imeti glavno besedo
8. držati (vsebina):
la bottiglia tiene un litro steklenica drži liter
9. imeti, voditi, udeležiti, udeleževati se:
tenere consiglio con qcn. posvetovati se s kom
tenere una riunione imeti sestanek
10. iti, voziti, držati (se) (tudi pren.):
tenere la destra iti po desni
tenere un contegno scorretto pren. obnašati se nespodobno, neolikano
tenere la parte, le parti di qcn. biti na strani nekoga, nekoga podpirati
tenere la rotta navt. držati se smeri (plovbe)
tenere la strada avto držati se ceste
tenere sempre la medesima strada iti vedno po isti poti
tenere testa a qcn. kljubovati komu
11. imeti za:
tenere certo, probabile imeti za gotovo, za verjetno
tenere qcn., qcs. in nessun conto ne ceniti koga, česa
tenere qcs. per fermo imeti kaj za gotovo
12. (v raznih izrazih se pomen spreminja glede na predmet)
tenere caldo biti topel (oblačilo)
tenere compagnia delati družbo
tenere conto di qcs. kaj upoštevati
tenere un discorso imeti govor
tenere una lezione imeti predavanje
tenere un linguaggio sconveniente izražati se neprimerno
tenere d'occhio qcn. koga imeti na očeh, nadzorovati, na skrivaj opazovati
tenere stretto stisniti, stiskati
tenere udienza imeti razpravo
B) v. intr.
1. držati, vzdržati:
tenere alla distanza šport vzdržati (do konca tekmovanja)
tenere duro vzdržati, ne popustiti, ne popuščati
il mercato tiene pren. stanje na trgu je zadovoljivo
2. držati, biti trden, odporen, obstojen; pren. biti tehten, prepričljiv:
una colla che tiene bene lepilo, ki dobro drži
le tue sono ragioni che non tengono tvoje utemeljitve ne držijo, niso prepričljive
3. iti:
tenere a destra iti po desni
tenere dietro a qcn. iti za kom, koga zasledovati
4.
tenere per qcn. držati za koga
tenere per una squadra šport navijati za neko moštvo
5. veliko dati na:
uno scrittore che tiene alla forma pisatelj, ki mu je do oblikovne izpiljenosti
tengo a dichiarare che... moram izjaviti, da... izjavljam, da...
6. biti podoben; imeti kaj skupnega:
il fatto tiene dell'incredibile dogodek je videti neverjeten
il bambino tiene dalla madre otrok je podoben materi, je po materi
C) ➞ tenersi v. rifl. (pres. mi tēngo)
1. držati se za:
tieniti forte alla ringhiera drži se močno za ograjo
i due si tenevano per mano držala sta se za roko
2. držati se, biti (v položaju):
tenersi aggiornato biti na tekočem
tenersi sulla difensiva ne napadati
tenersi a disposizione di qcn. biti komu na razpolago
tenersi a distanza, da parte držati se na strani
tenersi a galla plavati, biti na površini
tenersi inginocchiato, in piedi klečati, stati pokonci
tenersi sulle sue držati se zase, biti užaljen
3. zadržati se:
tenersi a stento dal ridere komaj zadrževati smeh
4. upoštevati, poslušati; omejiti, omejevati se na; spoštovati; ravnati se, obnašati se:
tenersi al consiglio di qcn. upoštevati mnenje nekoga
tenersi ai fatti omejiti se na dejstva
tenersi bene a tavola lepo se obnašati pri mizi
5. iti:
tenersi a sinistra iti po levi
tenersi al largo (da) pluti na odprtem morju; pren. držati se daleč od
tenersi al vento pluti z vetrom; pren. biti previden, oprezen
6. biti, čutiti se:
tenersi offesi, onorati biti užaljen, biti počaščen - tērmine1 m
1. meja; mejnik
2. pravo rok, termin:
contratto a termine terminski posel
termine improrogabile; termine ultimo, termine perentorio zadnji rok
termine di scadenza rok zapadlosti, plačila; pravo
termine di protesto pritožbeni rok; trgov.
termine di preavviso odpovedni rok
3. rok:
a breve, a lungo termine kratkoročno, dolgoročno
nel termine di un mese v roku enega meseca
4. konec:
aver termine končati se
portare a termine dokončati, dovršiti, izpeljati
volgere al termine biti pri koncu
5. člen, element:
complemento di termine jezik indirektni objekt
termini di una proposizione jezik stavčni členi
i termini di una frazione mat. člena ulomka, števec in imenovalec
i termini di un paragone elementa primerjave
ridurre ai minimi termini mat. krajšati (ulomek); pren. skrajno zmanjšati, skrčiti; zdelati
6. pren. točka, stopnja; cilj:
a buon termine precej daleč (s čim)
7. (esaurimento) izčrpanje, pojemanje:
il termine delle provviste konec zalog
8.
termini pl. pren. meje; pravila; okoliščine; stanje:
le cose stanno in questi termini zadeve so take
essere in buoni termini con qcn. biti v dobrih odnosih s kom - tērmine2 m termin, (strokovni) izraz; ekst. beseda:
un termine filosofico, letterario, medico filozofski, književni, zdravniški izraz
termine maggiore, medio, minore filoz. prorek, srednji pojem, porek ( silogizma);
un termine poco usato malo rabljena beseda
a rigor di termini dobesedno vzeto
in altri termini z drugimi besedami
senza mezzi termini odkrito, brez izmikanja
moderare i termini ublažiti ton pogovora - tērra
A) f
1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje
2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)
3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)
4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela
5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist
6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti
7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela
8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo
9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta
10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina
11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka
B) agg. invar.
1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje
2. svetlorjav (barva) - tērzo
A) agg. tretji:
Napoleone terzo Napoleon III.
due alla terza dve na tretjo potenco
la terza età tretje življenjsko obdobje, starost:
università della terza età šol. univerza za tretje življenjsko obdobje
la Terza Italia hist. Italija risorgimenta
il terzo mondo polit. tretji svet
terza pagina publ. kulturna stran
terzo programma rtv tretji program
il terzo Reich hist. tretji rajh
terza rima lit. tercina
terzo sesso tretji spol, homoseksualci
B) m
1. tretjina:
ridurre le spese di un terzo zmanjšati stroške za tretjino
2. pravo tretja oseba
3.
terzi pl. tretje osebe, tuje osebe:
a danno di terzi v škodo tretjih oseb
per conto terzi v imenu tretjih oseb
4. tretji, tretja oseba (zapored):
il terzo incomodo vsiljivec, vtikljivec
il terzo e il quarto ta in oni, vsi - tēsta f
1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
a testa scoperta gologlav
dalla testa ai piedi od nog do glave
lavata di testa pren. ostra graja
abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
avere mal di testa imeti glavobol
gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
rompersi la testa razbiti si glavo
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
scuotere la testa zmajevati z glavo
segnare di testa šport zadeti z glavo
uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo
2. glava, življenje:
domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
rischiare la testa tvegati glavo
3. umet. glava:
una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel
4. igre
testa e croce cifra mož
giocare a testa e croce metati cifra mož
5. anat.
testa di Medusa Meduzina glava
6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)
7. pren. glava, pamet, um:
lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
passare di testa pozabiti, pozabljati
passare per la testa šiniti v glavo
rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
pagare tanto a testa plačati toliko po osebi
8. pren. glava, razsodnost, pamet:
di testa razsodno
colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
fare di testa propria delati po svoje
mettere la testa a partito, a posto spametovati se
si è montato la testa zlezlo mu je v glavo
9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
ha testa per la matematica ima glavo za matematiko
10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
testa d'asino osel
testa calda vroča glava, vročekrvnež
testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
testa coronata kronana glava, kralj
testa di cuoio član protiteroristične enote
testa dura trma, trmoglavec
testa di gesso pren. slamnati mož
testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
testa matta vročekrvnež
testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
testa vuota praznoglavec
testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)
11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
testa d'albero navt. vrhnji del jambora
testa della campana glava zvona
testa di corda konec vrvi
testa del letto zglavje
testa del mattone širina opeke
testa di un missile glava rakete
testa di una pagina vrh strani
la testa di una pezza di tessuto začetek bale
testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
vettura di testa železn. prednji vagon
in testa al treno v prvem vagonu
12. glava, glavica (konec, zadnji del):
la testa di un chiodo glavica žeblja
la testa di un fiammifero glavica šibice
testa di uno spillo glavica igle
la testa di una vite glavica vijaka
13. bot. glavica:
testa d'aglio glavica česna
la testa di un fungo klobuk gobe
teste di papavero makove glavice
14. anat. konec:
testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke
15. čelo:
la testa di un corteo čelo sprevoda
la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
testa di ponte voj. mostišče
testa di serie šport nosilec skupine
essere alla testa, in testa biti spredaj
essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
passare in testa preiti v vodstvo
tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku
16. mehan.
testa di biella ojnična glava
testa di cilindro cilindrska glava
17.
testa a croce križnik
18. glasba glavica (pri noti)
PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah - tinta f
1. barva:
mezza tinta (barvni) polton
la tinta della carnagione (colorito) polt
la tinta del cielo barva neba
in tinta unita enobarven, enobarvno
2. obarvanost; ton:
un racconto dalla tinta malinconica otožno obarvana pripoved
a forti tinte pren. dramatično obarvan
a fosche tinte pren. pesimistično obarvan
calcare le tinte pren. pretiravati pomembnost, resnost (dogodka)
3. pren. pog. politično prepričanje, politična opredeljenost; pog. sorta - tirare
A) v. tr. (pres. tiro)
1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho
2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran
3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo
4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok
5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)
6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako
7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo
8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti
9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati
10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol
11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt
12. tisk natisniti, tiskati
B) v. intr.
1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju
2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati
3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro
4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno
5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih
6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec
7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)
8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem
9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne
10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti
11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se
C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se - tiro m
1. poteg, potezanje:
bestia da tiro vprežna žival
tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
tiro alla fune potezanje vrvi
2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
tiro con l'arco šport lokostrelstvo
tiro di partenza šport startni strel
tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
a un tiro di schioppo streljaj daleč
capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
essere a tiro pren. pog. biti pri roki
3. met, metanje; lučaj; strel:
un tiro di dadi met kock
il tiro del giavellotto šport met kopja
tiro a canestro šport met na koš
tiro in porta strel v vrata, na gol
tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
tiro di testa šport strel z glavo
4. pren. lopovščina, grda šala:
un tiro secco pog. nenadna smrt
giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti
5. pren. pog. dim
6. vohljaj, njuhljaj:
un tiro di cocaina vohljaj kokaina - Tizio, tizio m (pl. -zi) onè:
un Tizio, tizio nekdo:
raccontare qcs. a Tizio, Caio e Sempronio kaj povedati Janezu, Franceljnu in Pepetu - tondo
A) agg.
1. obel, okrogel; pren. okrogel, točen:
cupola tonda okrogla kupola
numero tondo zaokroženo število
voce tonda pren. poln, zvočen glas
a tondo, in tondo v krogu
essere tondo come una palla pren. biti okrogel, debel
fare il conto tondo zaokrožiti račun
sono ventimila lire tonde znese točno dvajset tisoč lir
2. pren. omejen, bedast, zabit; robat:
essere tondo come l'O di Giotto pren. biti zabit
3.
carattere tondo tisk antikva
parentesi tonda okrogli oklepaj
B) m
1. krog; krogla:
mezzo tondo polkrog
2. umet. tondo
scultura a tutto tondo, a tuttotondo obla plastika
3. tisk antikva
4. okrogel predmet
5. okrogel krožniček, podstavek
6. poleno
C) avv. odkrito, jasno:
parlare chiaro e tondo govoriti jasno in glasno - tōno m
1. fiz. ton
2. glasba ton, zven; tonski način
3. ekst. ton, nota:
i toni alti, bassi visoke, nizke note
dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se
4. jezik ton; ekst. način izražanja:
parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!
5. (barvni) ton:
toni caldi, freddi topli, hladni toni
6. med. tonus:
essere in tono pren. dobro se počutiti
7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
un abito di tono elegantna obleka
una giacca di tono sportivo športni suknjič
darsi un tono obnašati se gosposko
il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste - tornare
A) v. intr. (pres. torno)
1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš
2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se
3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje
4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja
B) v. tr.
1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati
2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled) - torta f kulin. torta; kolač; zavitek:
torta di mele jabolčni zavitek
torta di ricotta skutin kolač
torta in faccia film burleska, pantomima (v ameriškem filmu)
dividersi la torta slabš. razdeliti si plen, nepošten dobiček
mangiare la torta in testa a qcn. pren. pog. koga prekašati - tradurre*
A) v. tr. (pres. traduco)
1. prevesti, prevajati:
tradurre dall'italiano in sloveno prevesti iz italijanščine v slovenščino
tradurre alla lettera dobesedno prevesti
tradurre all'impronta prevesti brez slovarja
tradurre a senso prevesti smiselno, prosto
tradurre in parole povere, in parole chiare, in volgare pren. kaj povedati preprosto in jasno
tradurre in atto izvesti, izpeljati, realizirati
tradurre un'idea pren. udejanjiti, realizirati idejo, zamisel
tradurre un sentimento pren. izraziti čustvo (z besedo ali drugače)
2. knjižno prepeljati; admin. privesti:
tradurre l'imputato in tribunale privesti obtoženca na sodišče
B) ➞ tradursi v. rifl. (pres. mi traduco) pokazati se; končati se; spremeniti, spreminjati se - trarre*
A) v. tr. (pres. traggo)
1. knjižno povleči; potegniti, potezati:
trarre avanti pren. zavleči
trarre la lana presti volno
trarre a sé vleči, potegniti k sebi
trarre via odvleči
2. odvleči, odpeljati (tudi pren.):
trarre qcs. a buon fine kaj uspešno dokončati, izpeljati
trarre in errore spraviti, zavesti v zmoto
trarre in inganno prevarati
trarre in salvo rešiti, spraviti na varno
trarre in servitù zasužnjiti
trarre qcn. al supplizio koga peljati na morišče
3. spodbuditi, spodbujati; pritegniti
4. pren. odrešiti; spraviti, spravljati:
trarre qcn. d'impaccio koga rešiti iz zadrege
trarre qcn. da un pericolo koga rešiti iz nevarnosti
5. vzeti, jemati iz; iztisniti, iztiskati:
trarre qcn. di senno koga spraviti v blaznost, obnoriti
trarre a sorte izžrebati
trarre vino dalla botte vzeti vino iz soda
6. imeti, dobiti, pridobivati (tudi pren.):
trarre beneficio, guadagno imeti korist
trarre origine izvirati
B) v. intr.
1. knjižno napotiti se; teči kam
2. knjižno pihati (veter)
3. ekon. izdati, trasirati (menico, plačilni nalog)
C) ➞ trarsi v. rifl. (pres. mi traggo) izvleči se; spraviti se:
trarsi da una difficoltà, da un pasticcio izvleči se iz težav
trarsi di mezzo spraviti se izpod nog