pentola f
1. lonec:
pentola a pressione ekonom lonec
avere la pentola al fuoco pren. biti preskrbljen
fare la pentola a due mani dati roke na bok
qualcosa bolle in pentola pren. nekaj se kuha
sapere che cosa bolle in pentola vedeti, kaj se pripravlja
2. (poln) lonec:
bollire come una pentola di fagioli pren. kar naprej žebrati
cavare gli occhi dalla pentola prilastiti si najboljši del česa
PREGOVORI: il diavolo fa le pentole ma non i coperchi preg. resnica bo prišla na dan
Zadetki iskanja
- pepe m
1. bot. poprovec (Piper nigrum)
2. kulin. poper (začimba):
pepe in grani poper v zrnih
pepe macinato mleti poper
pepe bianco, nero beli, črni poper
essere tutto pepe biti živi ogenj
non metterci né sale né pepe pren. ne vtikati, vmešavati se (v)
non sapere né di sale né di pepe biti plehek (tudi pren.);
rispondere col sale e col pepe pren. odgovoriti ostro, zbadljivo
3. ekst. kulin.:
pepe di Caienna paprika (začimba)
pepe di Giamaica (pimento) piment
4.
sale e pepe poprasto siv:
vestito sale e pepe siva obleka
capelli sale e pepe osiveli lasje - per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - pera f
1. hruška (sad):
cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha
2. šalj. glava:
grattarsi la pera počohati se po glavi
3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
lavoro a pera zanič delo
parlare a pera govoriti brez repa in glave
4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
farsi una pera vbrizgati si dozo heroina - percezione f
1. percepcija; zaznava, zaznavanje, dojemanje; predstava, dojetje:
non avere la minima percezione di ciò che sta avvenendo ne imeti najmanjše predstave o tem, kar se dogaja
2. prejem, prejemanje; izterjanje - perché
A) avv. (v vprašalnih stavkih) zakaj:
perché non rispondi? zakaj ne odgovoriš?
B) cong. (zato) ker; (zato) da
C) m invar. zakaj, vprašanje; vzrok, razlog; namen:
non si possono spiegare tutti i perché della vita ni moč razložiti vseh vprašanj v življenju - perdonare v. tr. (pres. perdono)
1. odpustiti, odpuščati; oprostiti, oproščati:
questa non gliela perdono! tega mu ne odpustim!
perdoni l'ardire oprostite mi predrznost!
2. (v negativnih izrazih) ne prizanesti, prizanašati:
gli invasori non perdonarono né a vecchi né a bambini napadalec ni prizanesel ne starcem ne otrokom
un male che non perdona bolezen, ki ne prizanaša - pericolo m
1. nevarnost:
essere in pericolo, correre pericolo (di) biti v nevarnosti
pericolo pubblico stanje splošne nevarnosti; ekst. državni sovražnik
2. pog. možnost, verjetnost:
non c'è pericolo che dica di sì ni verjetno, da bo pritrdil, pristal - perire v. intr. (pres. perisco)
1. poginiti; umreti, umirati:
perire in un naufragio poginiti v brodolomu
2. pren. knjižno propasti, propadati; miniti, minevati:
fama che non perisce neminljiva slava - perlaquale
A) agg. invar. pog. spodoben; odličen
B) avv. pog. dobro, zadovoljivo:
non sentirsi perlaquale ne počutiti se dobro - permettere*
A) v. tr. (pres. permetto)
1. dovoliti, dovoljevati:
è permesso? smem? dovolite? (v vljudnostnih frazah)
2. dopustiti, dopuščati
B) ➞ permettersi v. rifl. (pres. mi permetto)
1. dovoliti, dovoljevati si; privoščiti si:
questo non posso permettermelo tega si ne morem privoščiti
2. drzniti si, upati si:
come si permette? kako si upate? - persuadere*
A) v. tr. (pres. persuado)
1. prepričati:
persuadere qcn. di qcs. koga o čem prepričati
2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati, biti všeč:
uno spettacolo che non mi ha proprio persuaso predstava, ki mi ni bila posebno všeč
B) ➞ persuadersi v. rifl. (pres. mi persuado) prepričati se; verjeti - pertanto cong. zato
non pertanto kljub temu - pesce m
1. zool. riba:
pesce angelo (squadro) grba (Squatina squatina)
pesce gatto somič (Amiurus nebulosus)
pesce martello kladvenica, jarem (Sphyrna zigaena)
pesce rosso (carassio) karas, koreselj (Carassius auratus)
pesce sampietro petrica, kovač (Zeus faber)
pesce sega morska žaga (Pristis pristis)
pesce spada mečarica (Xiphias gladius)
2. kulin. riba, ribe:
pesce fresco sveže ribe
pesce congelato zmrznjene ribe
pesce fritto, lesso cvrte, kuhane ribe
zuppa di pesce ribja juha
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
sano come un pesce pog. zdrav ko dren
nuotare come un pesce plavati kot riba
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi
3. pog. biceps
4. tisk izpust (besede, stavka); škrat
5.
pesce d'aprile prvoaprilska šala - peso2 m
1. fiz., kem. teža:
peso atomico atomska teža
peso molecolare molekularna teža
peso specifico specifična teža
2. teža:
pagare a peso d'oro pren. drago plačati
tenere due pesi e due misure imeti dvojna merila, biti pristranski
3. šport kategorija:
peso piuma peresna kategorija
peso medio srednja kategorija
peso massimo težka kategorija
4. šport krogla
5. trgov. teža:
peso lordo bruto teža
peso netto neto, čista teža
peso morto mrtva teža; pren. breme, zavora
6. breme (tudi pren.):
sostenere il peso della famiglia vzdrževati družino
togliersi un peso dallo stomaco pren. rešiti se hude skrbi
non dar peso alle chiacchiere ne meniti se za čenče - picciolo
A) agg. pren. knjižno skromen
B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
sino all'ultimo picciolo do zadnje pare - piēde m
1. noga (človeška); taca
collo del piede nart
la pianta del piede podplat
piede piatto med. ploska noga
si regge appena in piedi s težavo stoji na nogah
un discorso che non sta in piedi pren. govorjenje brez repa in glave
2. ekst. pren.:
andare a piedi iti peš
ai piedi del monte pod hribom
a piede libero na prostosti
battere i piedi cepetati z nogami
da capo a piedi od glave do peta
fatto coi piedi narejen zanič, površno
in piedi na nogah, pokonci
levarsi dai piedi spraviti se spod nog
mettere, prendere piede zakoreniniti se
puntare i piedi upreti, upirati se
tenere il piede in due staffe sedeti na dveh stolih
3. noga, spodnji del:
i piedi del mobile noge pohištvenega kosa
piede del fusto spodnji del debla
piede del fungo gobji kocen
4. pren. stanje, pogoj, osnova:
porre su un piede di parità postaviti na enakopravno osnovo
essere sul piede di guerra biti pripravljen na vojno, na boj (tudi pren.)
5. čevelj (mera)
6. lit. stopica - piōvere*
A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež
B) v. intr.
1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba
2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel? - pistacchio m (pl. -chi)
1. bot. pistacija (Pistacia vera)
2. pistacija, pistač (sadež):
non valere un pistacchio pren. ne veljati piškavega oreha - più
A) avv.
1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj
2. mat. plus, in
B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov
C) m
1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi
3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo?