bēne
A)  avv.
1.  dobro, prav, lepo:
 fare qcs. bene kaj dobro narediti
 comportarsi bene lepo se obnašati
 gli affari vanno bene posli gredo dobro
 quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
 stare, sentirsi bene dobro se počutiti
 gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
 vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
 va bene! prav!, velja!, drži!
 passarsela bene lepo živeti
 bene o male kakorkoli že:
 bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
 di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
 star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
 ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
 lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2.  (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
 si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
 pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
 ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
 sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B)  agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
 quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
 gente bene boljša družba, visoka družba
C)  inter.
1.  bravo:
 bene!, bis! bravo!, bis!
2.  no, prav:
 bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č)  m relig.
1.  dobro:
 tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2. 
 il sommo Bene relig. Bog
3.  dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
 per il bene della patria za blagor domovine
 l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
 a fin di bene z najboljšim namenom
4.  ljubezen, naklonjenost:
 voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
 volere un bene dell'anima imeti silno rad
 l'amato bene ljubljena oseba
5.  mir:
 non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6.  pravo, ekon. dobrina:
 bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
 beni di consumo potrošne dobrine
 beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7.  pl. imetje, premoženje:
 ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
 ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
 alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
 Zadetki iskanja
-  benignità f
 1. dobrota, dobrotljivost, dobrohotnost, ljubeznivost:
 usare benignità verso qcn. biti ljubezniv s kom
 2. blagost, prizanesljivost
-  bere*
 A) v. tr. (pres. bevo)
 1. piti:
 beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
 bere a garganella nalivati se
 bere come una spugna pren. nacejati se
 bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
 bere alla salute nazdraviti
 bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
 uova da bere čisto sveža jajca
 è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
 bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
 bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika
 2. piti (alkoholne pijače):
 offrire, pagare da bere plačati pijačo
 3. pren. slepo verjeti:
 questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
 darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
 bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
 bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren
 4. vpijati, vsrkati:
 questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo
 5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
 una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
 il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira
 B) m pitje; pijača:
 il bere e il mangiare pijača in jedača
- bernēcche toskansko
 essere in bernecche biti pijan
 andare in bernecche nažehtati se ga
-  bernōccolo m
 1. buška, bula
 2. pren. dar, nadarjenost:
 avere il bernoccolo di qcs. biti nadarjen za kaj
 3. izboklina
-  bersaglio m (pl. -gli) tarča, cilj:
 colpire, mancare il bersaglio zadeti, zgrešiti tarčo
 colpire il bersaglio pren. doseči namen
 essere il bersaglio di attacchi pren. biti tarča napadov
 è il bersaglio della sfortuna pren. smola se ga drži
-  bettōnica f
 1. bot. betonka (Betonica officinalis)
 2. pren.
 avere più virtù della bettonica šalj. imeti nešteto vrlin
 essere conosciuto più della bettonica šalj. biti zelo znan
-  biasimo m graja:
 meritare il biasimo zaslužiti grajo
 dare biasimo grajati
 incorrere nel biasimo di qcn. biti grajan
-  biberon tujka franc. m invar. steklenička s cucljem:
 avere ancora bisogno del biberon pren. biti še otročji, nezrel
-  bidonata f pog. prevara, goljufija; zmešnjava:
 quel film è una bidonata film je prava polomija
 prendere una bidonata biti prevaran
-  bidone m
 1. ročka:
 bidone di benzina ročka z bencinom
 2. pog. prevara, goljufija:
 prendersi un gran bidone biti hudo prevaran
 3. neokusna, pretirana, grda šala
 4. pog. škatla (naprava, stroj, ki slabo deluje)
 5. pog. slab igralec, neroda, nesposobnež
-  biliardo m
 1. biljard, biljardna miza:
 palla da biliardo biljardna krogla
 essere calvo come una palla da biliardo šalj. biti popolnoma plešast
 2. ekst. biljardnica
-  binario
 A) agg.
 1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
 verso binario lit. dvozložni stih
 stella binaria dvojna zvezda
 2. kem., mat. binaren, dvojiški
 B) m železn. tir, proga:
 binario morto slepi tir
 essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
 rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
 politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
 uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje
-  bisaccia f (pl. -ce) bisaga:
 avere le bisacce ben fornite pren. biti dobro založen
-  bisogno m
 1. potreba:
 avere bisogno di potrebovati
 esserci bisogno di biti kaj potrebno
 2. ekst. potreba, pomanjkanje, stiska:
 vivere in grande bisogno živeti v velikem pomanjkanju
 3. potreba (telesna, duševna):
 sento il bisogno di sfogarmi moram si dati duška
 4. (zlasti v pl.) evfemistično potreba:
 fare i propri bisogni iti na potrebo
-  blu
 A) agg. invar. (temno) moder:
 avere il sangue blu, essere di sangue blu biti modre krvi
 prendersi una fifa blu pog. na smrt se prestrašiti
 B) m
 1. modra barva, modrina:
 blu elettrico lesketajoča se modra barva
 2. modrilo, modro barvilo:
 blu di metilene metilensko modrilo
 blu di Parigi, di Prussia pariško, prusko modrilo
-  bocca f
 1. usta; gobec:
 respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
 restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
 in bocca al lupo! pren. srečno!
 ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
 non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
 a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
 restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
 essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
 rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
 tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
 fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
 far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
 togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
 avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
 fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
 non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
 chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
 lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
 cavar di bocca izvleči kaj iz ust
 essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
 passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
 essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
 mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
 mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
 togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
 acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
 lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
 parole che riempiono la bocca visoko doneče besede
 2. pren. usta, ustnice:
 baciare sulla bocca poljubiti na usta
 storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
 battere la bocca šklepetati
 3. pren. odprtina:
 bocca della manica odprtina rokava
 sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
 bocca della strada cestni dohod
 bocca del forno žrelo pri plavžu
 4. voj.
 bocca da fuoco top
 5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
 bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
 bocca vulcanica ognjeniško žrelo
 6. bot.
 bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
 bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)
 7. navt.
 bocca di lupo zanka
 bocca di rancio odprtina za vrvje
 8.
 bocca d'acqua vodovodni priključek
 PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
-  bocciōlo m
 1. popek:
 essere un bocciolo di rosa pren. biti lepa in nežna kot popek vrtnice
 2. dulec
 3. strojn. ekscenter
-  bolletta f
 1. potrdilo, račun; odpremnica:
 bolletta di spedizione odpremnica
 bolletta del gas, del telefono račun za plin, za telefon
 2. pren.
 essere in bolletta pog. biti suh, brez ficka
-  bollire
 A) v. intr. (pres. bollo)
 1. vreti, zavreti:
 l'acqua bolle a cento gradi voda vre pri sto stopinjah
 avere il sangue che bolle pren. biti vročekrven
 2. ekst. kuhati se:
 sapere quello che bolle in pentola pren. vedeti, kaj se skrivaj kuha, pripravlja
 lasciar bollire qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
 3. pren. kuhati se, kipeti:
 in questa stanza si bolle v tej sobi se skuhaš od vročine
 bollire di rabbia kipeti od jeze
 B) v. tr. kuhati (v vreli vodi), vreti kaj