-
cerebellare agg. anat. ki se nanaša na male možgane
-
chetare
A) v. tr. (pres. cheto) miriti, utišati
B) ➞ chetarsi v. rifl. (pres. mi cheto) umiriti se; utihniti
-
chiamare
A) v. tr. (pres. chiamo)
1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo
2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)
3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča
4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede
B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!
-
chiapparēllo m
1. zvijačne besede
2. igre loviti se
3. slab izkupiček
-
chiappino m
1. oprijemalo
2. etnol. loviti se
3. birič
-
chiarire
A) v. tr. (pres. chiarisco)
1. razčistiti
2. pojasniti, pojasnjevati; razjasniti; razčistiti
B) ➞ chiarire, chiarirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ chiarisco) razjasniti se:
il tempo non (si) è ancora chiarito vreme se še ni razjasnilo
-
chiaroscurale agg. umet. ki se nanaša na chiaroscuro, polmračen:
gradazioni chiaroscurali niansiranje chiaroscuro
-
chilifero agg. med. ki se nanaša na prebavni sok
-
chinare
A) v. tr. (pres. chino) pripogniti; nagniti, nagibati:
chinare gli occhi povesiti oči
chinare il capo pobesiti glavo, prikloniti se
chinare il capo, la schiena pren. pokoriti se
chinare le ginocchia poklekniti
B) ➞ chinarsi v. rifl. (pres. mi chino) pripogniti se, pripogibati se
-
chiudere*
A) v. tr. (pres. chiudo)
1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati
2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin
3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti
B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro
C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne
Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)
1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila
2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo
3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom
4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo
-
cibare
A) v. tr. (pres. cibo) hraniti, rediti
B) ➞ cibarsi v. rifl. (pres. mi cibo) hraniti se, jesti (tudi pren.):
cibarsi di carne hraniti se z mesom
cibarsi d'aria od zraka živeti, premalo jesti
cibarsi di arte posvetiti, posvečati se umetnosti
cibarsi di sogni pren. živeti v sanjskem svetu, ne stati na tleh
-
cicatrizzare
A) v. tr. (pres. cicatrizzo) zaceliti
B) ➞ cicatrizzare, cicatrizzarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ cicatrizzo) zaceliti se:
la ferita si è cicatrizzata rana se je zacelila
-
ciclocampēstre
A) agg. šport ki se nanaša na kolesarski kros:
gara ciclocampestre dirka v kolesarskem krosu
B) f šport kolesarski kros:
disputare una ciclocampestre udeležiti se kolesarskega krosa
-
cimentare
A) v. tr. (pres. cimento)
1. prečistiti, prečiščevati (zlato)
2. knjižno preskusiti, preskušati; (mettere a repentaglio) spraviti v nevarnost, tvegati:
cimentare la vita di qcn. spraviti v nevarnost življenje nekoga
B) ➞ cimentarsi v. rifl. (pres. mi cimento) upati si, tvegati; zagnano se lotiti:
cimentarsi nella soluzione di un problema lotiti se rešitve problema
cimentarsi con qcn. pomeriti se s kom
-
cingere*
A) v. tr. (pres. cingo)
1. obdati, obdajati; okleniti, oklepati; objeti:
cingere una città di mura obdati mesto z obzidjem
cingere l'orto con una siepe ograditi vrt z živo mejo
cingere d'assedio pren. oblegati
2. opasati:
cingere la vita con una fascia s trakom se opasati
cingere la spada, le armi pren. oborožiti se
cingere la corona pren. postati kralj
cingere le braccia al collo di qcn. koga objeti
B) ➞ cingersi v. rifl. (pres. mi cingo) opasati se; dati si okoli pasu, na glavo:
cingersi d'alloro pren. s slavo se ovenčati
-
cingolato agg. tehn. goseničen, ki se nanaša na gosenice:
trattore cingolato gosenični traktor, traktor goseničar
i mezzi cingolati dell'esercito voj. vojaška vozila z gosenicami
-
cinquecentesco agg. (m pl. -chi)
1. ki se nanaša na šestnajsto stoletje
2. umet., lit. ki se nanaša na cinquecento:
arte cinquecentesca umetnost šestnajstega stoletja
-
cinquecentistico agg. (m pl. -ci)
1. ki se nanaša na šestnajsto stoletje
2. umet., lit. ki se nanaša na cinquecento
-
cioè avv.
1. to je, se pravi
2. oziroma, ali
-
cioncare v. tr., v. intr. (pres. cionco) popivati, nacejati se, lokati, žlampati