Franja

bravo

A) agg.

1. dober, sposoben:
un bravo medico, un bravo pittore, un bravo tecnico dober zdravnik, slikar, strokovnjak
è il più bravo della classe najboljši učenec v razredu je
un bravo cane da caccia dober lovski pes

2. dober, pošten, spodoben:
un bravo giovane dober mladenič
brava donna pog. evfemistično cipa
ascoltate, brav'uomo star. poslušajte, dobri mož (v vljudnostnih frazah)
su, da bravo! le pogumno!

3. knjižno pogumen, srčen:
fare il bravo delati se pogumnega
notte brava divjaška noč
alla brava predrzno, arogantno, samozadovoljno
dipinto alla brava naslikano pogumno, z zanesljivo roko

4. pleon. (s podkrepljevalno funkcijo)
ogni giorno fa la sua brava passeggiata vsak dan gre na svoj običajni sprehod

B) inter. bravo!:
bravo, bis! bravo, bis!
bravo furbo! iron. ti pametnjakovič!

C) m

1. hist. plačani razbojnik, plačanec

2. ekst. telesni stražar, gorila

bravura f sposobnost, zmožnost, bravura:
dimostrare la propria bravura in un lavoro dokazati sposobnost pri kakem delu
pezzo di bravura bravurozna skladba

break tujka angl.

A) m

1. prekinitev, odmor, premor, pavza:
facciamo un break e prendiamoci un caffè naredimo pavzo in popijmo kavo

2. šport prednost; velika prednost (košarka); prednost dveh gemov (tenis)

B) inter. šport break (v boksu)

brēve

A) agg.

1. kratek, kratkotrajen:
brevi vacanze kratke počitnice
tra breve v kratkem, kmalu

2. ekst. jedrnat, zgoščen, strnjen:
breve esposizione di fatti zgoščen prikaz dogodkov
essere brevi pren. biti kratek, jedrnat
in breve strnjeno
a farla, a dirla breve na kratko povedano

3. kratek (prostorsko):
un viottolo breve kratka steza

4. knjižno majhen, ozek

5. jezik kratek (samoglasnik)

B) m

1. relig. breve

2. hist. (knežje, vladarjevo) pismo

3. relig. škapulir

4. ekst. amulet, talisman

C) f

1. glasba celinka

2. kratka novica (v časopisu)

brevettato agg.

1. patentiran

2. pren. šalj. preizkušen, preverjen:
questo è un sistema brevettato per far quattrini to je preizkušen sistem, kako priti do denarja

briciolo m mrvica, trohica (zlasti pren.):
non ha un briciolo di cervello nima niti trohice pameti

brillantare v. tr. (pres. brillanto)

1. brusiti:
brillantare un diamante brusiti diamant

2. okrasiti z briljanti

3. polirati; loščiti:
brillantarsi le unghie loščiti si nohte

4. kulin. glazirati (pecivo)

brillante

A) agg.

1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
cristallo brillante bleščeč kristal
occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči

2. ekst. živ, živahen:
un verde brillante živo zelena barva

3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
oratore brillante sijajen govornik
conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
risultato brillante sijajen uspeh
un brillante futuro svetla prihodnost

4. kozmet.
acqua brillante briljantina

B) m

1. briljant

2. briljantni prstan:
il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan

3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju)

brivido m

1. srh, zona, trepet:
mi vengono i brividi srh me spreletava
i brividi della febbre mrzlica

2. pren. srh, groza, vznemirjenje:
il tuo racconto fa venire i brividi tvoja pripoved mi vzbuja srh
provai un brivido di piacere bil sem prijetno vznemirjen

brulichio m (pl. -ii) mrgolenje, rojenje (tudi pren.):
un brulichio di api rojenje čebel

bruto

A) agg.

1. živalski, nerazumen:
istinto bruto živalski nagon

2. grob, surov, neobdelan, gol:
i fatti bruti gola, kruta dejstva

3. surov, nasilen, okruten, brutalen:
forza bruta surova sila

B) m

1. nerazumno bitje

2. brutalnež, nasilnež; perverznež, manijak:
la povera ragazza è stata assassinata da un bruto ubogo dekle je umoril manijak

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

bucare

A) v. tr. (pres. buco)

1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla

2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo

3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa

buco m (pl. -chi)

1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini

2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

3. fiz., astr.
buco nero črna luknja

4. ekst. vrzel, luknja

5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo

6. šport zgrešen udarec

7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje

budēllo m (f pl. -la, m pl. -li) (moška množinska oblika se rabi v prenesenem pomenu)

1. pl. pog. črevo; drobovje:
empirsi le budella nabasati se
cavare le budella pren. razparati trebuh, dati čreva sončit
sentirsi tremare, torcere, rimescolare le budella pren. prestrašiti se

2. pren. cev:
un budello di gomma per annaffiare gumijasta cev za zalivanje

3. ozka ulica; ozek hodnik

bufalo m

1. zool. bivol (Bubalus)

2. pren.
fare il bufalo težko garati
mangiare come un bufalo požrešno jesti
soffiare come un bufalo sopsti kot kovaški meh

3. govedo, zagovednež

buffetto² m tlesk s prsti; krc:
dare un buffetto krcniti

buggerare v. tr. (pres. buggero)

1. vulg. buzerirati

2. pren. pog. prevarati, pretentati:
s'è lasciato buggerare come un novellino pustil se je naplahtati kot zelenec

buggerio m (pl. -ii)

1. pog. hrup, zmešnjava

2. toskansko velika količina, ploha, morje:
un buggerio di improperi morje psovk

bugia¹ f (pl. -gie) laž:
dire un sacco di bugie izreči kup laži
bugia pietosa laž iz usmiljenja
PREGOVORI: le bugie hanno le gambe corte preg. laž ima kratke noge