economizzare v. tr. (pres. economizzo) varčevati (tudi pren.):
economizzare tempo e denaro varčevati s časom in denarjem
Zadetki iskanja
- edizione f
1. izdaja:
edizione riveduta e corretta pregledana in popravljena izdaja
edizione critica kritična izdaja
edizione a cura di izdajo uredil...
edizione della sera večerna izdaja (časopisa)
edizione straordinaria posebna izdaja
un'edizione di diecimila copie izdaja v nakladi deset tisoč primerkov
2. repriza, postavitev (predstava):
una bella edizione dell'Aida di Verdi lepa postavitev Verdijeve Aide
3. šalj. različica, izdaja (o osebi):
hai visto Maria nell'ultima edizione ? ali si videl Marijo v zadnji izdaji? - effētto m
1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj
2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven
3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti
4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo
5. menica, vrednostni papir
6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti
7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka - efficace agg. učinkovit:
il farmaco è molto efficace contro i reumatismi zdravilo je zelo učinkovito proti revmatizmu
grazia efficace relig. dejanska milost božja - effigie f (pl. -gi)
1. podoba, upodobitev, portret
2. pren. simbol:
la volontà è l'effigie del carattere volja je izraz značaja
3. videz - egli pron.
1. on
2. knjižno (pleonastično)
non è egli forse vero? ali morda ni res? - egregiamente avv. izvrstno, odlično:
lo spettacolo è stato realizzato egregiamente predstava je bila odlično uprizorjena - elemento m
1. element, prvina; sestavni del, sestavina:
gli elementi di un edificio elementi zgradbe
2. osnova:
elementi di sintassi latina osnove latinske sintakse
3. faktor, dejavnik:
la fortuna è uno degli elementi del successo sreča je eden izmed dejavnikov uspeha
4. član (kolektiva):
il migliore elemento della classe najboljši dijak v razredu
5.
i quattro elementi štirje elementi (zrak, voda, ogenj, zemlja)
la furia degli elementi divjanje naravnih elementov
6. element, naravno okolje, stanje elementov:
essere nel proprio elemento biti v svojem elementu
7. kem. element - empōrio m (pl. -ri) emporij, veleblagovnica:
è un emporio di erudizione pren. on je živa enciklopedija - entrare
A) v. intr. (pres. entro)
1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat
2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo
3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo
4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se
5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last
B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi - entrata f
1. vhod, vstop:
all'entrata ob vstopu
dazio d'entrata vstopna carina
entrata libera prost vstop
entrata di servizio službeni vhod
entrata principale, laterale glavni, stranski vhod
2. začetek, pričetek, vstop:
entrata in guerra vstop v vojno
l'entrata della messa začetek maše
entrata in vigore stopanje v veljavo
3. ekon. dohodek, iztržek, prejemek:
entrate e uscite prejemki in izdatki
imposta generale sull'entrata prometni davek - entusiasta
A) agg. (m pl. -ti)
1. navdušen:
è entusiasta per la pittura moderna navdušuje se za moderno slikarstvo
2. zelo zadovoljen in vesel:
sono entusiasta dei tuoi risultati sportivi zelo sem vesel tvojih športnih dosežkov
B) m, f entuziast, navdušenec, navdušenka - ērba f bot.
1. trava:
erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
punto erba obrt stebelni vbod
in erba v klici
dottore in erba bodoči doktor
fare l'erba kositi travo
fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena
2.
erbe pl. zelenjava:
piazza delle erbe zelenjavna tržnica
erbe aromatiche dišave
erbe medicinali zdravilna zelišča
3. žarg. trava (marihuana, hašiš) - esasperare
A) v. tr. (pres. esaspero)
1. ogorčiti, razhuditi:
esasperare qcn. con soprusi e prepotenze ogorčiti koga z nasilnostjo
2. poostriti, narediti hujše:
esasperare la pena poostriti kazen
esasperare il dolore narediti bolečino hujšo
B) ➞ esasperarsi v. rifl. (pres. mi esaspero) razjeziti se - espērto
A) agg.
1. izkušen, izveden:
essere esperto degli uomini biti dober poznavalec ljudi
2. vešč, sposoben:
un tecnico esperto sposoben tehnik, strokovnjak
B) m izvedenec, strokovnjak, ekspert:
è un esperto di elettrotecnica je strokovnjak za elektrotehniko - essēnza f
1. bistvo, jedro:
l'essenza del problema bistvo problema
essenza della questione jedro problema
l'ossigeno è essenza alla respirazione kisik je nujno potreben za dihanje
2. kem. esenca:
olio essenza eterično olje - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - ēssere2 m
1. bivanje, eksistenca, življenje
2. bistvo:
è difficile conoscerlo nel suo vero essere težko ga je spoznati v njegovem pravem bistvu
3. bitje:
gli esseri viventi živa bitja
l'Essere Supremo najvišje bitje, Bog
4. pog. bitje, človek:
è un essere odioso je odvratno bitje - esso pron.
1. on, to (v ednini za živali in predmete neopredeljenega spola):
ho ascoltato il tuo piano: esso è ottimo poslušal sem tvoj načrt: odličen je
2. ta, prav ta; isti - estinguere*
A) v. tr. (pres. estinguo)
1. ugasiti:
estinguere l'incendio, la sete gasiti požar, žejo
2. pren. uničiti, zbrisati:
estinguere un debito plačati dolg
B) ➞ estinguersi v. rifl. (pres. mi estinguo)
1. ugasniti, ugašati:
le fiamme si estinsero da sole plamen je sam ugasnil
2. izumreti, izumirati:
una famiglia che si è estinta rodbina, ki je izumrla