sedere*
A) v. intr. (pres. siēdo)
1. sedeti:
posto a sedere sedišče, sedež
dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
trovare da sedere najti prostor za sedenje
2. sedeti; zasedati:
sedere in adunanza zasedati na zboru
sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
sedere in confessionale sedeti v spovednici
sedere giudice soditi
sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati
B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se
C) m zadnjica, rit:
prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga
Zadetki iskanja
- segno m
1. znak, znamenje:
segni premonitori opozorilna znamenja
in segno di, come segno di v znak (česa)
dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
farsi il segno della croce prekrižati se
2. znak, kretnja:
mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
capirsi a segni sporazumeti se z znaki
3. (grafični) znak:
segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje
4. znak, sled; mera, meja:
lasciare il segno pren. pustiti posledice
oltrepassare il segno prekoračiti mero
5. točka, stopnja:
a segno che toliko, da; do te stopnje, da
per filo e per segno nadrobno
6. tarča, streljanje v tarčo:
colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
essere fatto segno di biti predmet česa
7. simbol:
la colomba, segno della pace golob, simbol miru - seguito m
1. spremstvo
2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)
3. naklonjenost:
avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri
4. zaporedje, vrsta
5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
e via di seguito in tako naprej
in seguito nato, zatem
in seguito a, a seguito di zaradi
fare seguito a admin. odgovoriti
6.
cane da seguito lovstvo pes sledec - sēmpre avv.
1. zmeraj, vedno:
da sempre od pomneža
di sempre večen
per sempre za vedno, večno
2. stalno
3. vsakokrat
4. še:
stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?
5. vendar; če
6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sērie f invar.
1. serija, zaporedna vrsta, sosledje, red (tudi ekst.):
di serie serijski, ki se izdeluje v serijah
in serie nepretrgoma; ekst. serijski, malo vreden
fabbricazione in serie serijska izdelava
una vettura fuori serie, una fuori serie avto izvenserijski avto, izdelan po naročilu
2. filat. serija
3. mat. vrsta, zaporedje
4. glasba tonski niz
5. šport liga:
squadra di serie A, B moštvo prve, druge lige
di serie B pren. drugorazreden, manjvreden - sērpe f
1. zool. kača:
a serpe vijugasto, spiralno
serpe d'acqua (natrice) belouška (Natrix natrix)
serpe nasuto (driofide) zelena bičevnica, zeleni drvolaz (Dryophis mycterizans)
scaldare una serpe in seno pren. greti gada na prsih
2. pren. kača, zahrbtnež - servizio m (pl. -zi)
1. služba; strežba, postrežba:
donna di servizio služkinja
donna a mezzo servizio postrežnica
porta di servizio vrata za služinčad
i servizi domača opravila
servizio compreso gost. s postrežbo vred
2. javna služba, delo:
anzianità di servizio delovna doba
entrare in servizio stopiti v službo
fare, prestare servizio služiti, delati
3. voj. služba:
servizio civile civilna služba
servizio militare vojaška služba
servizio permanente effettivo stalna vojaška služba
servizio di guardia, di picchetto, di ronda stražarska, dežurna, obhodna služba
fuori servizio izven službe, v prostem času; neuporaben, pokvarjen, ki ne dela (stroj)
essere di, in servizio biti dežuren
4. radio publ. poročilo, reportaža
5. pren. usluga
6. ekon.
servizi pl. usluge
7. pog. posel, opravilo; evfemistično telesna potreba
8. admin. služba:
servizio meteorologico meteorološka služba
servizio sociale socialna služba
servizio segreto, di sicurezza varnostna služba
9. gosp. servis (jedilno orodje, posodje):
servizio da tè čajni servis
10. avto
stazione di servizio servis, servisna postaja (na bencinskih črpalkah)
11.
servizi pl. gradb. pomožni prostori, kuhinja in sanitarije
12. šport servis - sfavore m neugodnost; škoda:
a sfavore di, in sfavore di v škodo (koga, česa) - sissignore avv.
1. da; da, gospod!:
Va' a prendermi il giornale! - Sissignore, vado subito! Pojdi mi po časopis! - Da, gospod, takoj grem
2. pog. iron. seveda, jasno, kajpada; res je:
l'ho detto e lo ripeto, sissignore! rekel sem in ponavljam, res je! - soccorso m
1. pomoč:
omissione di soccorso pravo opustitev pomoči
pronto soccorso med. prva pomoč
soccorso di Pisa pren. šalj. prepozna pomoč
andare, correre in soccorso di qcn. priskočiti komu na pomoč
chiamare soccorso, a soccorso klicati pomoč, na pomoč
dare, prestare soccorso nuditi pomoč
2. ekst. pomoč, podpora
3.
soccorsi pomoč; okrepitve - soluzione f
1. kem. raztapljanje, raztopina, solucija:
soluzione alcalina lug
soluzione satura nasičena raztopina
soluzione tampone puferska raztopina
2. mat. rešitev (problema, enačbe)
3. rešitev; razlaga:
non c'è altra soluzione druge rešitve ni
escogitare, trovare una soluzione najti rešitev
4. rešitev, poravnava:
venire a una pacifica soluzione doseči mirno rešitev, poravnavo
5. izplačilo (dolga):
pagare in una sola soluzione poravnati dolg naenkrat
6.
soluzione di continuità vrzel:
senza soluzione di continuità nepretrgoma, kontinuirano - sommo
A) agg.
1. najvišji
2. pren. največji; odličen, znamenit:
l'Essere sommo najvišje bitje, Bog
il sommo bene največja dobrina
il sommo poeta največji pesnik (Dante)
il sommo Pontefice papež
in sommo grado največ, v največji meri
tributare sommi onori izkazati najvišje časti
3.
per sommi capi v glavnih črtah
B) m
1. vrh
2. pren. vrhunec:
a sommo di, in sommo a vrh, na vrhu česa - soprannumero
A) avv.
soprannumero, in soprannumero nadštevilno, preveč
B) agg. invar. dodaten, naduren, ekstra:
il lavoro soprannumero verrà pagato a parte nadurno delo bo plačano posebej - sōrte f
1. usoda:
buona sorte sreča
cattiva, mala sorte nesreča
affidarsi, rimettersi alla sorte prepustiti se usodi
avere, toccare in sorte usojeno biti
tentare la sorte preizkusiti srečo
2. naključje, slučaj:
per sorte slučajno
estrarre, tirare a sorte (sorteggiare) žrebati - sospensione f
1. obešanje:
lume in sospensione viseča luč
tiro in sospensione šport met iz skoka (košarka)
2. kem. suspenzija
3. avto vzmetenje
4. prekinitev; odlog, odlaganje:
sospensione d'armi voj. prekinitev sovražnosti
sospensione del lavoro prekinitev dela
sospensione di una seduta prekinitev seje
5. suspenz, začasna odstranitev, odstavitev, začasna prepoved:
sospensione a divinis relig. suspenz
sospensione dall'impiego začasna odstavitev iz službe
6. lit. aposiopeza
7. pren. negotovost, skrb, zaskrbljenost - sospeso agg.
1. gradb.
ponte sospeso viseči most
2. neodločen, nerešen; neplačan:
conto in sospeso neporavnan račun
tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno
3. negotov, nemiren, nestrpen:
essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
essere sospeso a un filo viseti na nitki
stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu) - spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
spaccare la legna sekati, klati drva
spaccare i sassi razbijati kamen
spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce) - spago1 m vrvica; (čevljarska) dreta:
un gomitolo di spago klobčič vrvice
la lesina e lo spago dreta in smola; čevljarstvo
dare spago a qcn. pren. koga spodbujati, komu marsikaj dovoliti
tirare lo spago vleči dreto, čevljariti