perifrasi f
1. perifraza; opis
2. slabš. okolišenje:
dire una cosa senza perifrasi kaj povedati brez ovinkov
Zadetki iskanja
- pesce m
1. zool. riba:
pesce angelo (squadro) grba (Squatina squatina)
pesce gatto somič (Amiurus nebulosus)
pesce martello kladvenica, jarem (Sphyrna zigaena)
pesce rosso (carassio) karas, koreselj (Carassius auratus)
pesce sampietro petrica, kovač (Zeus faber)
pesce sega morska žaga (Pristis pristis)
pesce spada mečarica (Xiphias gladius)
2. kulin. riba, ribe:
pesce fresco sveže ribe
pesce congelato zmrznjene ribe
pesce fritto, lesso cvrte, kuhane ribe
zuppa di pesce ribja juha
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš
sano come un pesce pog. zdrav ko dren
nuotare come un pesce plavati kot riba
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi
3. pog. biceps
4. tisk izpust (besede, stavka); škrat
5.
pesce d'aprile prvoaprilska šala - picca2 f trma; muha:
fare qcs. per picca narediti kaj iz same kljubovalnosti - piè m
1. knjižno okr. od ➞ piede:
a piè pari sonožno
saltare qcs. a piè pari pren. kaj povsem izpustiti, namenoma prezreti
2.
a piè di spodaj, pod:
a piè di pagina na strani spodaj
a piè del monte pod hribom:
a ogni piè sospinto zelo pogostoma
3.
piè di porco gozd. maček - piētra f
1. kamen:
cava di pietra kamnolom
la posa della prima pietra polaganje temeljnega kamna
età della pietra kamena doba
metterci su una pietra pren. kaj pozabiti
2. ekst. pren.
pietra focaia kresilnik
pietra miliare miljnik
pietra di paragone preizkusni kamen; zlatarska oslica
pietra pomice plovec
pietra preziosa dragulj
pietra dello scandalo kamen spotike
avere un cuore di pietra biti brezsrčen, brezdušen
3. pog.
pietra infernale lapis
male della pietra med. sečni kamni - piglio1 m (pl. -gli)
dar di piglio (a) zgrabiti kaj naglo, odločno; pren. lotiti se česa - pillola f
1. farm. pilula, kroglica:
pillola purgativa odvajalna pilula
2. absol. kontracepcijska pilula
3. majhna količina, majhna doza:
cultura in pillole kultura po kapljicah
4. neprijetnost, zoprnost:
ingoiare la pillola požreti žalitev, kaj zoprnega
indorare la pillola osladiti pilulo
5. (rečni) kamenček - più
A) avv.
1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj
2. mat. plus, in
B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov
C) m
1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi
3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo? - plaudire v. intr. (pres. plaudo)
1. knjižno (applaudire) ploskati
2. pren.
plaudire a odobravati kaj - pōco
A) avv. (po')
1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi
2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!
B) agg.
1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti
2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti
C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri
Č) m sing. (po')
1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti
2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister
D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič - pōrta f
1. vrata:
porta girevole vrtljiva vrata
porta a pannelli ripiegabili sklopna vrata
porta di servizio vrata za služinčad, za nabavljavce
porta di sicurezza požarna vrata
andare di porta in porta iti od vrat do vrat; ekst. prosjačiti
a porte chiuse za zaprtimi vrati
battere a tutte le porte pren. potrkati na vsaka vrata; prositi, moledovati
chiudere la porta in faccia a qcn. zaloputniti vrata komu pred nosom; pokazati hrbet
essere alle porte pren. biti pred vrati
fuori porta, fuori di porta na obrobju mesta
mettere qcn. alla porta koga postaviti pred vrata, napoditi
sfondare una porta aperta pren. početi kaj jalovega, mlatiti prazno slamo
2. šport vrata, gol:
tirare in porta streljati na vrata
3. geogr. gorski prelaz
porta del ghiacciaio ledeniški jezik
4.
porta erniaria anat. kilna odprtina
5.
Porte di ferro pl. geogr. Železna vrata, Djerdap
6. hist.
(Sublime) Porta (Visoka) Porta - portare
A) v. tr. (pres. porto)
1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje
2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim
3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze
4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče
5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati
6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)
7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho
8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo
9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo
10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati
11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta
B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)
1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno
2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod
3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)? - prēda f
1. plen:
fare preda (di) upleniti (kaj)
2. lovstvo plen:
uccello da preda ptica roparica
3. pren. oblast:
essere in preda alla disperazione vdati se obupu
la casa è in preda alle fiamme hiša je v plamenih - pregare v. tr. (pres. prēgo)
1. prositi:
pregare per qcn., per qcs. prositi za koga, za kaj
non farsi pregare ne se pustiti prositi, rade volje ugoditi
2. relig. prositi, moliti
3. vljudno prositi, naprošati - premunire
A) v. tr. (pres. premunisco) zavarovati (tudi pren.)
B) ➞ premunirsi v. rifl. (pres. mi premunisco)
premunirsi contro zavarovati se zoper
premunirsi di oborožiti se (s, z); oskrbeti si (kaj) - prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn - preparare
A) v. tr. (pres. preparo)
1. pripraviti, pripravljati (tudi ekst.):
preparare il terreno pren. pripravljati teren
2. pren. prinesti, prinašati:
chissà cosa ci preparano gli anni a venire kdove, kaj nam bodo prinesla prihodnja leta
B) ➞ prepararsi v. rifl. (pres. mi preparo) pripraviti, pripravljati se (tudi ekst.) - presēnte1
A) agg.
1. navzoč, prisoten:
aver presente pren. imeti na umu, spomniti se
far presente qcs. a qcn. koga na kaj opozoriti
essere presente (a) udeležiti se (česa)
tener presente pren. upoštevati, računati (na)
presente! tukaj!
lui, lei presente absol. v njegovi, njeni navzočnosti
2. današnji, sedanji
3. pričujoči, ta
4. jezik sedanji
B) m, f navzoči, navzoča:
esclusi i presenti navzoči so izvzeti
C) m
1. sedanjost:
al presente zdaj, trenutno
2. jezik sedanjik, prezent - presēnte2 m darilo:
fare un presente (a) komu kaj podariti - prima1
A) avv.
1. poprej, predtem:
bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
le usanze di prima nekdanji običaji
amici come prima prijatelji kot prej
prima o poi prej ali slej
2. pog. prej, hitreje:
credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
quanto prima kar najhitreje, čim prej
3. najprej; prvič:
prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava
B) prep.
prima di pred (časovno, krajevno)
prima di sera pred večerom, popoldne
prima del bivio pred križiščem
C) cong. prima di, prima che
1. preden (časovno):
prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
prima che posso, che potrò brž ko bom mogel
2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal