Franja

Zadetki iskanja

  • mercante m (redko f -essa) trgovec, trgovka:
    mercante d'arte trgovec z umetninami
    mercante di carne umana trgovec s sužnji, z belim blagom
    i mercanti del tempio pren. trgovci z duhovnimi vrednotami
    fare orecchio da mercante delati, narediti se gluhega
  • mērito m

    1. zasluga:
    a pari merito šport z istim časom, enako plasiran
    dare merito a qcn. di qcs. priznati komu zasluge za kaj
    la riuscita va, torna a merito di tutti i collaboratori za uspeh so zaslužni vsi sodelavci

    2. ekst. vrednost:
    opera di nessun merito delo brez vsakršne vrednosti

    3. plačilo:
    Dio ve ne renda merito! Bog poplačaj!

    4. bistvo:
    entrare nel merito di una questione lotiti se bistva, razčleniti bistvo problema

    5. (v označevanju odlikovanj)
    medaglia al merito militare medalja za vojne zasluge
  • mērla f

    1. zool. kosova samica

    2.
    i giorni della merla severnoital. vrhunec zime, najhladnejši zimski dnevi (konec januarja)
  • mestiēre m

    1. obrt; poklic:
    mestiere di sarto krojaški poklic
    conoscere il proprio mestiere dobro obvladati, poznati poklic, posel
    i ferri del mestiere delovni instrumenti, delovno orodje
    gli incerti del mestiere poklicne nezgode, poklicni spodrsljaji
    fare il mestiere, quel mestiere evfemistično ukvarjati se s prostitucijo
    fare tutti i mestieri ukvarjati se z vsem mogočim
    il mestiere della spia poklic ovaduha, ovaduštvo

    2. znanje, spretnost, veščina (pri nekem delu):
    conoscere i trucchi del mestiere spoznati se na neko delo, poklic
    impadronirsi del mestiere obvladati poklic

    3.
    mestieri pl. severnoital. domača opravila
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • zzo

    A) agg.

    1. pol, napol, polovičen:
    mezzo chilo pol kilograma
    donna a mezzo servizio hišna pomočnica
    mezza figura pren. povprečnež
    mezze misure pren. polovične mere

    2. srednji:
    uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
    vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka

    B) m

    1. polovica

    2. sredina:
    nel mezzo della strada sredi ceste
    via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
    l'età di mezzo srednji vek
    Italia di mezzo Srednja Italija
    in questo, quel mezzo medtem
    non por tempo in mezzo ne odlašati
    ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
    levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
    levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
    levarsi di mezzo oditi

    3. pren. mera, umerjenost:
    il giusto mezzo prava mera, zlata sredina

    4. sredstvo:
    il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
    mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
    mezzi di pagamento plačilna sredstva
    mezzi di produzione proizvajalna sredstva
    per mezzo di, a mezzo di s, z

    5. zmožnost, sposobnost:
    un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi

    6. voj. vozilo (transportno, bojno):
    mezzi corazzati oklepna vozila
    mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
    mezzo di fortuna zasilno vozilo

    C) m pl. denar, finančna sredstva
  • mille

    A) agg. invar.

    1. tisoč:
    avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
    essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
    un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir

    2. tisoč, zelo veliko:
    mille auguri lepe pozdrave!
    mille grazie prav lepa hvala!
    si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve

    B) m

    1. tisoč:
    il Mille leto tisoč
    i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)

    2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
    correre i mille teči tisoč metrov
  • minuto2 m

    1. minuta:
    minuto primo, secondo minuta, sekunda
    arrivare al minuto priti na minuto točno
    contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
    spaccare il minuto biti točen kot ura

    2. pren. trenutek, hip:
    in un minuto takoj, hitro
    non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
    non avere un minuto da perdere hudo se muditi
    ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi
  • misero

    A) agg.

    1. nesrečen; ubog:
    i miseri resti truplo

    2. reven, boren, siromašen

    3. skromen, nezadosten, beden:
    un misero stipendio bedna plača

    4. beden, zaničevanja vreden

    B) m (f -ra)

    1. ubožec, ubožica; siromak

    2. nesrečnik, nesrečnica
  • mitigare

    A) v. tr. (pres. mitigo)

    1. olajšati, omiliti; ublažiti:
    mitigare il dolore lajšati bolečino
    mitigare la pena omiliti kazen

    2. zmanjšati, znižati:
    mitigare i prezzi znižati cene

    B) ➞ mitigarsi v. rifl. (pres. mi mitigo) omiliti se; splahneti:
    la sua furia si mitiga presto njegov bes hitro splahni
  • mobilitare v. tr. (pres. mobilito)

    1. voj. mobilizirati

    2. pren. mobilizirati, pritegniti (k delu); vključiti, vključevati:
    sono stati mobilitati i migliori cervelli del paese k delu so pritegnili najboljše ume v deželi
  • mōdo m

    1. način:
    avverbio di modo jezik načinovni prislov
    complemento di modo jezik prislovno določilo načina
    modo di dire jezik fraza, reklo
    in modo strano čudno
    in questo modo tako
    in special modo posebno
    di modo che, in modo da tako da
    in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
    in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
    in qualche modo nekako
    in qualunque modo za vsako ceno
    in tutti i modi kakorkoli že

    2.
    modi vedenje, navada:
    modi villani neolikano vedenje
    in malo modo nevljudno, grobo
    vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

    3. pravilo, meja:
    fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
    oltre modo nadvse
    persona a modo poštenjak

    4. jezik naklon, modus

    5. glasba tonovski način:
    modo maggiore durov tonovski način
    modo minore molov tonovski način

    6. pravo breme
  • moglie f žena, soproga:
    dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
    dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
    prender moglie poročiti se, oženiti se
    PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
    moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj
  • mostrare

    A) v. tr. (pres. mostro)

    1. kazati:
    l'orologio mostra le ore ura kaže ure
    mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
    mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
    mostrare i pugni žugati
    mostrare a dito pokazati s prstom

    2. pokazati, dokazati; poučiti:
    mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

    3. hliniti, delati, pretvarjati se:
    mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

    B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

    1. kazati se, pokazati se

    2. delati, pretvarjati se

    3. prikazati se
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • muricciōlo m

    1. pomanjš. od ➞ muro zidec:
    è scritto su tutti i muriccioli o tem čivkajo že vrabci na strehi

    2. pog. toskansko pločnik
  • muro m (pl. -ri; f pl. -ra)

    1. zid:
    muro a secco suhi zid
    muro di cotto opečni zid
    muro maestro glavni zid
    muro divisorio pregradni zid
    muro di sostegno oporni zid
    muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
    muro del pianto hist., arhit. zid joka
    armadio a muro zidna omara
    parlare al muro pren. govoriti stenam
    avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
    mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
    mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
    anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši

    2. ekst. bran, zavetje

    3. ekst. pren. ovira:
    un muro d'odio zid sovraštva
    muro del suono zvočni zid

    4. šport zid

    5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
    mura turrite obzidje s stolpi
    chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene
  • naïf tujka franc.

    A) agg. invar. umet. naiven, primitiven

    B) m, f invar. umet. slikar naivec; nedeljski slikar:
    i naïf croati hrvaški naivci
  • nascere* v. intr. (pres. nasco)

    1. roditi se:
    nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
    nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
    nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
    nascere con la camicia, vestito imeti srečo
    essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
    nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
    essere nato ieri biti hudo naiven
    essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
    nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

    2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
    l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
    al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
    nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

    3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
    è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

    4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
    nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
    PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi