Franja

Zadetki iskanja

  • seno1 m

    1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
    scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
    tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka

    2. evfemistično maternica

    3. guba; nedrje, okrilje:
    nel seno della montagna v nedrju gora
    in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe

    4. anat. sinus, vdolbina:
    seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina

    5. zaliv
  • sensibile

    A) agg.

    1. občuten, zaznaven (s čutili):
    mondo sensibile zaznavni svet

    2. ekst. opazen; precejšen:
    nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje

    3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
    essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare

    4. foto občutljiv

    B) m čutni svet
  • sereno

    A) agg.

    1. jasen, veder:
    a ciel sereno na prostem
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega

    2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
    giudizio sereno nepristranska sodba

    B) m

    1. vedro nebo, vreme:
    è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)

    2. prosto:
    al sereno na prostem, pod milim nebom

    3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled
  • setaccio m (pl. -ci) rešeto:
    passare al setaccio pren. prerešetati, dati na rešeto
  • sēttimo

    A) agg. sedmi:
    settimo grado alpin. sedma stopnja
    il settimo sacramento relig. sedmi zakrament, zakon
    essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih

    B) m sedmina
  • sfogo m (pl. -ghi)

    1. odvod, odtok; zračna odprtina; odtok:
    senza sfogo zaprt (prostor)

    2. izhod; dostop:
    un paese senza sfogo sul mare dežela brez dostopa do morja

    3. pren. izliv; dušek:
    dare sfogo al dolore dati duška žalosti

    4. pog. izpuščaj
  • sfortuna f smola; nesreča, zla sreča:
    che sfortuna! smola pa taka!
    avere sfortuna al gioco, con le donne imeti smolo pri igri, pri ženskah
  • sfortunato agg. nesrečen
    PREGOVORI: sfortunato al gioco fortunato in amore preg. smola pri igri, sreča v ljubezni
  • sicuro

    A) agg.

    1. varen:
    asilo sicuro varno zatočišče

    2. prepričan:
    sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?

    3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
    essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
    mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
    colpo sicuro nezgrešljiv udarec

    4. zanesljiv:
    amico sicuro zanesljiv prijatelj
    notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
    di sicuro zanesljivo, zagotovo

    B) avv. da, seveda, vsekakor

    C) m sing.

    1. gotovo, zanesljivo:
    dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan

    2. varno (mesto):
    essere al sicuro biti na varnem
  • silēnzio m (pl. -zi)

    1. tišina; ekst. mir:
    silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
    il silenzio dei boschi gozdna tišina
    giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
    ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

    2. molk, tišina:
    silenzio! tiho!
    silenzio stampa časopisni molk
    ascoltare in silenzio molče poslušati
    fare silenzio molčati

    3. pozaba:
    cadere nel silenzio pasti v pozabo
    passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
    vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

    4. voj. povečerje, znak za tišino
    PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • sōdo

    A) agg.

    1. trden, čvrst:
    terreno sodo neobdelano zemljišče, ledina
    uova sode v trdo kuhana jajca

    2. trd, močen:
    mani sode trde roke
    darle, prenderle sode pošteno nabunkati, pošteno biti prebunkan

    3. pren. temeljit, čvrst; resen:
    argomenti sodi čvrsti argumenti
    istruzione soda temeljito znanje

    4. trden, stanoviten:
    stare sodo in un proposito trdno se držati namere

    B) avv.

    1. močno:
    picchiare sodo močno udariti, tepsti

    2. resno, zagnano:
    studiare sodo zagnano se učiti

    3. trdno, globoko:
    dormire sodo trdno spati

    C) m

    1. trdna tla

    2. trdnost, konsistentnost

    3. jedro, bistvo, srž:
    venire al sodo preiti k bistvu, k stvari
  • sōldo m

    1. sold:
    essere alto quanto un soldo di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek

    2. ekst. nekaj krajcarjev, fičnikov; ničvredno blago; nič:
    roba da pochi soldi ničvredna roba
    non avere neppure un soldo, essere senza un soldo biti brez krajcarja v žepu
    non valere un soldo ne veljati prebite pare

    3.
    soldi pl. denar; penezi:
    avere un sacco di soldi imeti kup denarja, biti zelo bogat
    avere dei soldi da parte imeti nekaj prihrankov
    fare i soldi obogateti
    mettere da parte i soldi varčevati

    4. hist. sold, mezda (najemniškega vojaka):
    essere al soldo di qcn. biti plačanec koga, služiti komu (tudi ekst.)
  • sole m

    1. astr. sonce:
    eclissi di sole sončni mrk
    i raggi del sole sončni žarki
    al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu

    2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
    sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
    occhiali da sole sončna očala
    ombrello da sole sončnik, senčnik
    orologio a sole sončna ura
    alla luce del sole pren. odkrito, javno
    essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
    prendere il sole sončiti se

    3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
    autostrada del sole sončna avtocesta
    treno del sole sončni vlak

    4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
    essere bello come il sole biti lep kot sonce
    Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)

    5. pren. sonce, ideal:
    il sole della libertà sonce svobode

    6.
    soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
    PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik
  • soleggio m navt.
    mettere al soleggio sušiti
  • sōlito

    A) agg. navaden, običajen:
    fare la solita vita živeti kot ponavadi
    essere alle solite biti pri starem, običajnem
    essere solito (solere) imeti navado

    B) m običajno, navadno:
    al solito kot vedno, kot ponavadi
    di solito ponavadi
  • sommità f

    1. vrh:
    la sommità del monte vrh gore

    2. pren. vrhunec; odličnost:
    la sommità del sapere vrhunec znanja
    incontro alla sommità (al vertice) sestanek na vrhu
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
  • sopravvivere* v. intr. (pres. sopravvivo)

    1.
    sopravvivere a preživeti koga, kaj:
    sopravvivere al naufragio preživeti brodolom

    2. pren. nadživeti koga, kaj, živeti naprej; ohraniti, ohranjati se:
    l'artista sopravvive nella sua opera umetnik živi v svojem delu
    sopravvivono tuttora antiche superstizioni ohranila so se stara verovanja
  • sospingere* v. tr. (pres. sospingo)

    1. pognati, riniti:
    sospingere lo sguardo gledati
    il vento sospingeva la barca al largo veter je gnal čoln na odprto morje

    2. pren. spodbuditi, spodbujati; siliti k čemu
  • spalla f

    1. rama; hrbet; križ:
    spalle magre, robuste suha, krepka ramena
    alzata di spalle zmig z rameni
    articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
    violino di spalla glasba prva violina
    spall'arm! voj. puško na ramo!
    a spalla na ramenih
    alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
    accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
    avere buone spalle biti krepek
    avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
    avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
    avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
    colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
    gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
    gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
    guardarsi le spalle varovati si hrbet
    lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
    mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
    prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
    ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
    stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
    vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

    2. zool. pleča; pleče

    3. obl. rama

    4. pobočje, brežina

    5. nasip

    6. arhit. opornik

    7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

    8.
    fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

    9. tisk višina knjižnega hrbta