lato1 m
1. mat. stranica
2. ekst. stran, plat:
da lato di padre, di madre po očetu, materi
dal mio, tuo, suo lato z moje, tvoje, njegove (njene) strani
3. pren. vidik, pogled:
considerare il problema da tutti i lati obravnavati problem z vseh vidikov
Zadetki iskanja
- lavorare
A) v. tr. (pres. lavoro)
1. delati:
lavorare sette ore al giorno delati sedem ur na dan
lavorare a un libro pisati knjigo
lavorare per la gloria šalj. delati zastonj
lavorare di fantasia vdajati se sanjarjenju
lavorare di mano krasti
lavorare di schiena garati
lavorare di ganasce hlastno, požrešno jesti
lavorare di cervello umsko delati
lavorare addosso a qcn. opravljati koga, obrekovati
lavorare come un negro garati kot zamorec, kot črna živina
2. delati, obratovati
3. delati, poslovati
4. delovati skrivoma:
lavorare sott'acqua pren. rovariti
lavorare di soppiatto delati skrivaj
B) v. tr.
1. obdelovati:
lavorare i metalli obdelovati kovine
lavorare la terra obdelovati zemljo
lavorarsi qcn. koga obdelovati
2. delati; izdelati:
lavorare un vestito delati obleko
3. šport obdelati nasprotnika (boks) - lavoro m
1. delo; opravilo, opravek:
lavoro manuale, intellettuale fizično, umsko delo
lavoro a domicilio delo na domu
lavoro nero delo na črno
infortunio sul lavoro nesreča pri delu
2.
lavori pl. delo (organov, skupin ipd.)
i lavori dell'assemblea delo zbora, skupščine
3. delo; zaposlitev; delovno mesto:
lavoro a cottimo akordno delo
andare al lavoro iti na delo
4. (opera) delo:
lavori pubblici javna dela
un lavoro di Modigliani Modiglianijevo delo
5. ekst. delavci, delavstvo:
conflitto fra capitale e lavoro konflikt med kapitalisti in delavci
6. zapletena zadeva; prevara - libro m
1. knjiga:
libro di devozione relig. molitvenik
libro di testo šol. učbenik
libro bianco polit. bela knjiga
libro dei sogni sanjske bukve
parlare come un libro stampato šalj. govoriti kot strgan dohtar
2. knjiga (enota literarnega besedila)
3.
libri pl. pren. študij:
lasciare i libri opustiti študij
4.
libro paga plačilna knjiga
libri contabili knjigovodske knjige
libro d'oro zlata knjiga
5. bot. lub - limitare2
A) v. tr. (pres. limito)
1. razmejiti, razmejevati
2. pren. opredeliti, opredeljevati
3. omejiti, omejevati; skrčiti; zmanjšati:
limitare i consumi omejiti porabo
B) ➞ limitarsi v. rifl. (pres. mi limito) omejiti, omejevati se - loro
A) pron. oni, one; njih, njim, nje, njimi:
lo dirò loro njim bom povedal
vado da loro k njim grem
sono stati loro a dirlo oni so to rekli
B) agg. njihov, njun:
il loro padre njihov oče
i loro genitori njihovi starši - lottare v. intr. (pres. lōtto) boriti se, bojevati se (tudi pren.):
lottare per i diritti civili boriti se za državljanske pravice
lottare contro le sopraffazioni boriti se zoper nasilje - luccicone m debela solza:
far venire i lucciconi spraviti v jok - lui pron. on; njega:
il di lui, i di lui, la di lui, le di lui pisarn. njegov, njegovi, njegova, njegove - lungo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan
2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši
3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen
4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati
5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava
6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
B) avv. daleč, predaleč
C) prep.
1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke
2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih
Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez - luōgo m (pl. -ghi)
1. kraj, mesto; prostor:
far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
in luogo di namesto
2. področje, dežela; kraj, mesto:
i luoghi santi sveta dežela, Palestina
luogo deputato pren. najprimernejše mesto
sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti
3. zgradba, del zgradbe:
luogo di culto cerkev
luogo di pena kaznilnica
luogo di decenza stranišče
luogo pubblico javno mesto, javna zgradba
4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
fuori luogo neprimeren
aver luogo goditi se
5. mesto (v nekem zaporedju):
in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
in primo luogo predvsem
6. odlomek (knjige, spisa):
luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše - maggiore
A) agg.
1. večji, višji:
il maggiore največji, najvišji
la maggiore parte večji del, večina
andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
do maggiore glasba C-dur
2. pomembnejši, najpomembnejši:
opere maggiori lit. pomembnejša dela
3. voj.
caporal maggiore vodnik
sergente maggiore narednik
stato maggiore generalštab
4. starejši:
sorella maggiore starejša sestra
maggiore età polnoletnost
B) m
1. starejši; hierarhično višji
2. voj. major
3.
i maggiori pl. očetje; dedi; predniki - magi m pl.
1. magi, svečeniki (pri starih Medijcih)
2.
i re magi relig. trije modri, sveti trije kralji - mancare
A) v. intr. (pres. manco)
1. manjkati, primanjkovati:
mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!
2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
non mancare di coraggio biti pogumen
3. umreti:
è mancata all'improvviso nenadoma je umrla
4. biti odsoten, daleč:
sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma
5. opustiti, opuščati:
non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti
6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
mancare alla parola besedo snesti
mancare di rispetto a qcn. koga užaliti
7. zmotiti se, pogrešiti
B) v. tr. zgrešiti:
mancare il treno pog. zamuditi vlak
PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot - manomettere* v. tr. (pres. manometto)
1. začeti uporabljati, načeti, načenjati
2. ponarediti, ponarejati:
manomettere le prove ponarediti dokaze
3. brskati:
manomettere un cassetto (nedovoljeno) brskati po predalu
manomettere una lettera (nedovoljeno) odpreti pismo
4. kršiti:
manomettere i diritti (di) kršiti pravice
5. pravo hist. osvoboditi sužnja - mantenere*
A) v. tr. (pres. mantēngo)
1. obdržati; ohraniti, ohranjati:
il freddo mantiene intatti i cibi mraz ohranja živila
2. hraniti, vzdrževati:
mantenere la famiglia vzdrževati družino
3. braniti; podpreti, podpirati
4. izpolniti, izpolnjevati; spoštovati:
mantenere la parola držati besedo
B) ➞ mantenersi v. rifl. (pres. mi mantēngo)
1. hraniti se
2. obdržati se
3. ohraniti se, ostajati, obdržati se:
il cambio del marco si mantiene inalterato tečaj marke ostaja nespremenjen - maturare
A) v. tr. (pres. maturo)
1. zoriti:
il sole matura i frutti sonce zori sadje
2. pren. razmisliti, razmišljati; pretehtati
3. izdelati, razdelati, dodelati:
maturare un piano dodelati načrt
B) v. intr. dozoreti; ekon. dospeti:
gli interessi sono maturati obresti so dospele
PREGOVORI: col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. vse ob svojem času; tudi svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu - meandro m
1. geogr. (ansa) vijuga reke, okljuk; meander
2. ekst. vijuga, vijuganje, ovinek
3. pren. labirint, prevara:
i meandri delle pratiche burocratiche labirinti birokratskega poslovanja - menare
A) v. tr. (pres. meno)
1. voditi, peljati:
menare buono pren. nositi srečo
menare il can per l'aia pren. ovinkariti
menare qcn. per il naso pren. voditi koga za nos
2. živeti, preživljati
3. zadati (udarce); tepsti:
menare botte da orbi močno udarjati
zitto, se no ti meno! tiho, sicer jih dobiš!
4.
menare la coda mahati z repom
menare i piedi hitro hoditi
menare la frusta vihteti bič, tolči z bičem
5. izzivati; povzročiti, povzročati:
menare scandalo izzvati škandal
menare vanto hvaliti se, bahati se
B) ➞ menarsi v. rifl. (pres. mi meno) tepsti, pretepati se - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj