avvicinare
A) v. tr. (pres. avvicino)
1. približati, primakniti, pristaviti:
avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom
2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom
B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
la primavera s'avvicina bliža se pomlad
per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu
Zadetki iskanja
- avvignare v. tr. (pres. avvigno) agr. zasaditi s trto
- avvilēnte agg. ponižujoč, žalosten:
situazione avvilente ponižujoč položaj - avvilimento m ponižanje; potlačenost, potrtost, malodušnost
- avvilire
A) v. tr. (pres. avvilisco)
1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline
2. ponižati, poniževati; potlačiti:
le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo
B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti - avvilito agg. pobit, poparjen, malodušen
- avviluppare v. tr. (pres. avviluppo)
1. zamotati; zmesti, zmešati (tudi pren.):
avviluppare una corda zamotati vrv
avviluppare qcn. con frasi ingannevoli koga zmesti z varljivimi frazami
2. zaviti, pokriti:
la madre avviluppò il bambino nello scialle mati je zavila otroka v plet - avvinare v. tr. (pres. avvino)
1. z vinom oplakniti (sod)
2. redko krstiti vino, zmešati z vinom - avvinazzato
A) agg. vinjen, pijan:
voce avvinazzata vinjen glas
B) m pijanec - avvincēnte agg. privlačen:
lettura avvincente privlačno branje - avvincere* v. tr. (pres. avvinco)
1. knjižno oviti, okleniti:
l'edera avvince la colonna bršljan ovija steber
2. pren. privleči, očarati:
un'eloquenza che avvince zgovornost, ki pritegne - avvinghiare
A) v. tr. (pres. avvinghio) okleniti, oklepati:
l'aquila avvinghiò con gli artigli la preda orel je s kremplji oklenil plen
B) ➞ avvinghiarsi v. rifl. (pres. mi avvinghio) okleniti, oklepati se - avvio m (pl. -ii) začetek, uvajanje, pogon:
dare l'avvio pognati; pren. začeti
prendere l'avvio kreniti; pren. začeti se - avvisaglia f
1. prvi znak, simptom:
le prime avvisaglie del male si manifestarono all'improvviso prvi znaki bolezni so se pojavili nenadoma
2. voj. kratek spopad - avvisare v. tr. (pres. avviso)
1. obvestiti:
avvisare un amico del proprio arrivo obvestiti prijatelja o svojem prihodu
2. opozoriti, opozarjati; opomniti, opominjati
PREGOVORI: uomo avvisato, mezzo salvato preg. če si opozorjen, si že napol rešen - avvisatore m (f -trice)
1. glasnik, glasnica
2. tehn. signalizator, detektor:
avvisatore di grisou detektor jamskega plina
avvisatore acustico avto hupa - avviso m
1. sporočilo; opozorilo, svarilo:
ho un importante avviso per voi imam važno sporočilo za vas
che questo ti serva d'avviso to naj ti bo v opozorilo
avviso telefonico telefonski poziv
avviso di pagamento obvestilo o vplačilu
dare avviso a qcn. di qcs. komu kaj sporočiti
mettere qcn. sull'avviso opozoriti koga
stare sull'avviso paziti, biti pozoren, previden
avviso di reato pravo obdolžitev
2. objava, oglas; razglas:
avviso di concorso objava natečaja
avviso di chiamata alle armi razglas o mobilizaciji, vpoklicu v vojsko
3. mnenje:
a nostro avviso po našem mnenju
essere d'avviso meniti
4. voj., navt. eskortna ladja - avvistamento m opazovanje
- avvistare v. tr. (pres. avvisto) ugledati, zagledati, opaziti:
avvistare terra ugledati kopno - avvitamento m
1. privijanje (vijaka)
2. šport vijak