Franja

Zadetki iskanja

  • piēga f

    1. guba:
    gonna a pieghe nabrano krilo
    messa in piega vodna ondulacija
    la piega dei calzoni hlačna guba

    2. geol. nagubanost

    3. nagnjenje, nagnjenost:
    prendere una buona, cattiva piega obrniti, obračati se na dobro, na slabo
    le pieghe dell'anima duševna notranjost, intima
  • piēno

    A) agg.

    1. poln, napolnjen:
    pieno zeppo nabito poln

    2. sit:
    sentirsi pieno biti sit

    3. ekst. poln:
    essere pieno d'invidia biti ves zavisten
    essere pieno di sé biti vase zaverovan

    4. poln, popoln, najvišji:
    essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
    avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
    luna piena polna luna

    5. poln (osrednji):
    in pieno giorno sredi belega dneva
    fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

    B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
    fare il pieno gled. razprodati predstavo
    fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
    nel pieno dell'estate sredi poletja
  • pietà f

    1. usmiljenje; sočutje:
    aver pietà di qcn. usmiliti se koga
    far pietà zbujati usmiljenje
    un compito che fa pietà naloga, da se bog usmili

    2. relig. pobožnost; ekst. pieteta, spoštovanje

    3. umet.
    Pietà Pietà
  • pietoso agg.

    1. usmiljen; usmiljenja vreden:
    fare una figura pietosa pren. slabo, klavrno se odrezati

    2. pog. popustljiv
  • piffero m glasba

    1. piščalka

    2. igralec na piščalko; piskač
    PREGOVORI: fare come i pifferi di montagna, che andarono per suonare e furono suonati preg. iti po volno in se vrniti ostrižen; kratko potegniti
  • piglio1 m (pl. -gli)
    dar di piglio (a) zgrabiti kaj naglo, odločno; pren. lotiti se česa
  • piōvere*

    A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
    piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
    non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
    piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
    tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

    B) v. intr.

    1. pren. deževati; pasti, padati:
    piovere dal cielo pren. pasti z neba

    2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
    da dove sei piovuto? odkod si se vzel?
  • pissi pissi m šepet, šepetanje, šušljanje:
    fare pissi pissi pomenkovati se, skrivaj šepetati
  • piva f glasba duda:
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • pōi

    A) avv.

    1. potem, zatem (časovno):
    o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
    il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
    prima o poi prej ali slej
    a poi drugič, pozneje
    in poi poslej:
    d'ora in poi odslej naprej
    per poi za pozneje
    il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem

    2. potem (prostorsko):
    prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg

    3. poleg tega, pa:
    quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje

    4. no, torej, pa, vendar:
    ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?

    B) m bodočnost, prihodnost:
    il prima e il poi preteklost in prihodnost
    il senno del poi poznejše izkušnje
  • politica f

    1. politika:
    politica estera zunanja politika
    politica dei redditi ekon. dohodkovna politika

    2. politika (dejavnost oblasti):
    darsi alla politica posvetiti se politiki
    politica da caffè kavarniška, diletantska politika
    politica dalle mani pulite moralno neoporečna politika
    politica militante strankarska politika

    3. pren. razsodno, preračunljivo ravnanje
  • pōllice m palec:
    non mollare di un pollice pren. ne popustiti niti za pedenj, upirati se z vsemi močmi
  • pollo m

    1. piščanec (zlasti kulin.):
    pollo alla diavola, arrosto, lesso piščanec na žaru, pečen, kuhan piščanec
    brodo di pollo kokošja juha
    essere a pollo pesto pren. biti bolan
    pollo d'india puran
    andare a letto coi polli pren. leči s kurami
    conoscere i propri polli pren. dobro vedeti, s kom imaš opraviti
    fa ridere i polli pren. temu bi se še krave smejale

    2. pren. neizkušen človek, naivnež:
    fare il pollo delati se naivnega
    pelare, spennare il pollo oskubsti koga (pri igri, stavi ipd.)
  • polmone m

    1. anat. pljuča:
    allargarsi i polmoni pren. priti do sape
    gridare a pieni polmoni vpiti na ves glas, na vsa pljuča
    rimetterci i polmoni zastonj se truditi

    2. med.
    polmone d'acciaio železna pljuča

    3. pren. pljuča:
    i boschi sono i polmoni del paese gozdovi so pljuča dežele

    4. pren. spodbujevalec
  • poltrona f

    1. naslanjač, fotelj:
    poltrona di cuoio usnjen naslanjač
    poltrona letto kavč
    starsene in poltrona pren. lenariti

    2. gled. prednji parterni sedež

    3. pren. (visoka) funkcija; stolček:
    ambire alla poltrona di ministro potegovati se za ministrski stolček
  • polvere f

    1. prah:
    una nuvola di polvere oblak prahu
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    mangiare la polvere požirati prah; pren. biti premagan
    mordere la polvere pren. ležati v prahu
    scuotersi la polvere di dosso otresti si prah z obleke; pren. otresti se skrbi, sitnosti

    2. prah (iz neke snovi):
    polvere di carbone premogovni prah
    polvere di Cipro puder
    in polvere v prahu
    ridurre in polvere zmleti; pren. popolnoma uničiti

    3.
    polvere, polvere da sparo smodnik:
    avere molta polvere da sparare pren. imeti veliko streliva na zalogi
    dar fuoco alle polveri pren. začeti sovražnosti (tudi pren.);
    sentire odor di polvere vohati smodnik (tudi pren.)

    4. ekst. prah:
    siamo fatti di polvere e in polvere ritorneremo prah smo in v prah se povrnemo
  • pōsa f

    1. polaganje:
    posa della prima pietra polaganje temeljnega kamna

    2. mir; premor:
    non avere posa ne mirovati
    senza posa neprestano

    3. foto osvetlitev, ekspozicija:
    posa breve, lunga kratka, dolga ekspozicija
    teatro di posa film snemalni studio

    4. drža; poza:
    assumere pose da intellettuale pozirati kot intelektualec
    per posa da bi se postavljal

    5. glasba pavza
  • possedere v. tr. (pres. possiēdo)

    1. imeti v lasti, posedovati

    2. absol. biti bogat, premožen

    3. pren. imeti v oblasti; obvladovati:
    lasciarsi possedere dall'ira prepustiti se jezi

    4. temeljito poznati; obvladovati:
    possiede le lingue slave obvlada slovanske jezike
  • pōsteri m pl. zanamci:
    passare ai posteri proslaviti se, postati slaven