matematica f
1. matematika:
matematica applicata uporabna matematika
matematica elementare elementarna matematika
matematica pura čista matematika
2. pren. logika, neizpodbitno sklepanje:
se la matematica non è un'opinione šalj. če točno sklepamo
Zadetki iskanja
- matrimōnio m (pl. -ni) poroka, zakon, zakonska zveza:
matrimonio civile civilna poroka
matrimonio religioso cerkvena poroka
unirsi in matrimonio poročiti se
matrimonio rato e non consumato cerkveno veljaven, a ne konzumirani zakon
matrimonio di convenienza zakon iz koristoljubja - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - mentre
A) cong.
1. ko, kadar, medtem ko:
mentre parlo tu sei distratto ko govorim, si raztresen
2. (pog. (mentre invece)) medtem ko, pa, a:
è sempre scontento, mentre (invece) non ha di che lamentarsi stalno je nezadovoljen, pa se nima kaj pritoževati
B) m
in questo mentre, in quel mentre v istem trenutku
nel mentre che pog. (v trenutku) ko - meritare
A) v. tr. (pres. mērito)
1. zaslužiti, biti vreden:
non meritare ne zaslužiti, ne biti vreden
se lo merita! prav mu je!
2. prislužiti; prinesti, prinašati
B) v. intr. biti zaslužen:
ben meritare della patria biti zaslužen za domovino - mētodo m
1. metoda, način; postopek:
non aver metodo delati brez reda
metodo globale šol. globalna metoda
2. ekst. red:
con metodo urejeno, načrtno
3. učbenik
4. šport napadalna taktika (pri nogometu) - mettere*
A) v. tr. (pres. metto)
1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
mettere qcn. dentro koga zapreti
mettere nel sacco pren. prevarati
mettere allegria razveseliti
mettere paura prestrašiti
mettere male izzvati razdor
mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
mettere insieme združiti
mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin
2. posvetiti, posvečati:
mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami
3. potrebovati, porabiti:
per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika
4. obleči, oblačiti; obuti:
mettere il cappotto obleči plašč
mettere le scarpe obuti čevlje
5. dajati (iz sebe):
mettere lamenti ječati
mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
mettere cervello, giudizio spametovati se
mettere le ali pren. naglo napredovati
6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
mettiamo il caso che denimo, da
7. naložiti, nalagati:
mettere una tassa naložiti davek
8. spraviti, spravljati (v):
mettere in latino prevesti v latinščino
mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
mettere in versi dati v verze
9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
mettere agli atti dati ad akta
mettere al bando izgnati
mettere a confronto primerjati
mettere al corrente obvestiti
a ferro e fuoco opustošiti
mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
mettere al mondo roditi
mettere a morte usmrtiti
mettere a nudo odkriti, razgaliti
mettere a parte vključiti
mettere alla prova preizkusiti
mettere a segno natančno zadeti
mettere a tacere utišati
mettere a terra elektr. ozemljiti
mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje
10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
mettere in chiaro razčistiti
mettere in croce križati; pren., mučiti
mettere in fuga pognati v beg
mettere in giro razširiti
mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
mettere in vendita dati v prodajo
B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
il sentiero mette nei campi steza pelje na polja
C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)
1.
mettersi a tavola sesti za mizo
mettersi a letto leči
mettersi in cammino kreniti
mettersi in piedi vstati
mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave
2. obleči, oblačiti (se):
mettersi in abito da sera obleči večerno obleko
3. združiti se:
mettersi in società con qcn. združiti se s kom
4. kazati, pokazati (se):
si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže
5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
mettersi a giocare začeti igrati
mettersi a studiare začeti študirati - mēzzo
A) agg.
1. pol, napol, polovičen:
mezzo chilo pol kilograma
donna a mezzo servizio hišna pomočnica
mezza figura pren. povprečnež
mezze misure pren. polovične mere
2. srednji:
uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka
B) m
1. polovica
2. sredina:
nel mezzo della strada sredi ceste
via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
l'età di mezzo srednji vek
Italia di mezzo Srednja Italija
in questo, quel mezzo medtem
non por tempo in mezzo ne odlašati
ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
levarsi di mezzo oditi
3. pren. mera, umerjenost:
il giusto mezzo prava mera, zlata sredina
4. sredstvo:
il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
mezzi di pagamento plačilna sredstva
mezzi di produzione proizvajalna sredstva
per mezzo di, a mezzo di s, z
5. zmožnost, sposobnost:
un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi
6. voj. vozilo (transportno, bojno):
mezzi corazzati oklepna vozila
mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
mezzo di fortuna zasilno vozilo
C) m pl. denar, finančna sredstva - mica1
A) f knjižno mrvica
B) avv.
1. (za podkrepitev nikalnice) ne, sploh ne:
non è mica vero saj ni res
mica male severnoital. kar dobro
2. morda, saj ne (v vprašalnih ali klicalnih izrazih):
mica ce l'hai con me? saj nisi hud name? ali si morda hud name? - miglio2 m
1. bot. proso (Panicum miliaceum)
2. pren.
non c'entrerebbe neppure un grano di miglio niti za bobek ni več prostora - minuto2 m
1. minuta:
minuto primo, secondo minuta, sekunda
arrivare al minuto priti na minuto točno
contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
spaccare il minuto biti točen kot ura
2. pren. trenutek, hip:
in un minuto takoj, hitro
non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
non avere un minuto da perdere hudo se muditi
ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi - mio
A) agg.
1. moj
2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!
3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)
B) pron.
1. moje
2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal - mistēro m
1. relig. skrivnost
2.
misteri pl. relig. misteriji:
misteri orfici orfični misteriji
3. ekst. skrivnost, tajnost:
fare mistero di qcs. zamolčati kaj
non se ne fa un mistero o tem že vrabci na strehi čivkajo
4.
misteri pl. gled. misteriji - misura f
1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?
2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere
3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati
4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati
5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati
6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka
7. lit. mera
8. glasba (battuta) takt - modēstia f
1. skromnost:
falsa modestia lažna skromnost
modestia a parte šalj. skromnost na stran
non peccare di modestia biti prevzeten, domišljav
2. sramežljivost, spodobnost - moglie f žena, soproga:
dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
prender moglie poročiti se, oženiti se
PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj - molto
A) avv. mnogo, veliko:
parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
non molto malo, prav malo
molto ma molto zelo veliko
né molto né poco sploh ne
B) agg.
1. mnog:
a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev
2. velik; dolg:
essere di molto aiuto veliko pomagati
dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel
3. preveč
4. (v raznih eliptičnih izrazih)
a dir molto kvečjemu
fra non molto kmalu
or non è molto pred kratkim - momento m
1. trenutek, hip:
a momenti kmalu
al momento di ko, v trenutku ko
arrivare all'ultimo momento priti zadnji trenutek
da un momento all'altro vsak hip, zelo kmalu
durare un momento zelo kratko trajati
non stare fermo un momento ne biti pri miru niti za trenutek
per il momento za zdaj, trenutno
sul momento takoj, nemudoma
il fatto del momento dogodek dneva
l'entusiasmo del momento trenutno, kratkotrajno navdušenje
dal momento che glede na to, da
2. trenutek, okoliščina, stanje; prilika, priložnost:
stiamo passando brutti momenti preživljamo hude trenutke
cogliere il momento opportuno izkoristiti ugodno priložnost
è il momento di agire zdaj je treba ukrepati
3. pog. malo:
un momento di pazienza, per favore! trenutek, prosim!
4. fiz. moment:
momento magnetico magnetni moment
momento di rotazione vrtilni moment
5. glasba moment musical - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - mōra1 f murva; robidnica:
non valere una mora ne veljati nič, veljati eno figo