Franja

Zadetki iskanja

  • tōrto2 m krivica; krivda; žalitev:
    a torto po krivici
    a torto o a ragione upravičeno ali ne
    avere torto ne imeti prav
    avere torto a fare qcs. motiti se v čem
    dare torto a qcn. komu ne dati prav
    essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
    fare torto a qcn. delati komu krivico
    fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
    ti fa torto ni tebe vredno
    fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do
  • tremarēlla f pog. trema, trepetec, tresavica; ekst. strah, vznemirjenje:
    avere la tremarella imeti tremo, tresti se, trepetati, bati se
  • tribù f

    1. pleme

    2. pren. šalj. množica, trop:
    avere una tribù di figli imeti trop otrok

    3. hist. tribus

    4. bot., zool. rod
  • tuōno m

    1. grom:
    tuoni e fulmini! gromska strela!
    avere una voce di tuono pren. imeti zelo močen glas, grmeti

    2. ekst. grmenje (topov)
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • uggia f (pl. -ge) naveličanost, dolgčas; ekst. nadloga, nadležnež:
    avere qcn. in uggia koga imeti za zoprnega, antipatičnega
    venire in uggia a qcn. postati komu nadležen, neznosen
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • umorismo2 m humornost; humor:
    avere il senso dell'umorismo imeti smisel za humor, biti duhovit
  • unghia f

    1. anat. noht; krempelj:
    sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
    avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
    avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
    difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
    essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
    mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
    mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje

    2.
    unghie pl. pren. kremplji; roke:
    avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
    cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje

    3. pren. dlaka, malenkost

    4. (poševno zaostreno) rezilo:
    l'unghia dello scalpello rezilo dleta

    5. žlebiček (na žepnem nožiču)

    6. bot.
    unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)

    7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)

    8. arhit. obločni kot
  • usato

    A) agg.

    1. rabljen; ponošen (obleka)

    2. knjižno navajen

    3. knjižno običajen:
    esser usato a imeti navado

    B) m

    1. navada:
    secondo l'usato po navadi, navadno, običajno

    2. trgov. rabljene stvari, roba iz druge roke; rabljeni avtomobili:
    mercato dell'usato tržnica rabljenih avtomobilov
  • vantaggio m (pl. -gi)

    1. prednost

    2. korist, ugodnost:
    a vantaggio v korist
    a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
    ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
    tornare a vantaggio biti v korist

    3. šport prednost:
    portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)
  • vela f

    1. navt. jadro:
    vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
    vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
    a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
    barca, nave a vela jadrnica
    sport della vela jadralstvo (vodni šport)
    volo a vela jadranje (jadralno letenje)
    alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
    ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
    avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
    dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
    far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
    far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)

    2. ekst. jadro; jadrnica

    3. šport jadralstvo (vodni šport)

    4. arhit. kapa (oboka):
    campanile a vela zvonik na preslico
  • vendere

    A) v. tr. (pres. vendo)

    1. prodati, prodajati:
    vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
    vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
    vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
    vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
    averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
    aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

    2. ekst. prodati, dati naprodaj:
    vendere all'asta prodati na dražbi
    saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
    vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
    PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

    3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
    vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
    vendere all'ingrosso trgovati na debelo
    vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

    4. slabš. prodati:
    venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
    vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
    vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
    vendere la patria izdati domovino

    5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

    6. pren.
    vendere per buono kaj lažno prikazovati
    vendere ciance, frottole prazne klatiti
    vendere fumo bahati se, širokoustiti se
    vendere parole na veliko obljubljati
    questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

    B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

    1. prodajati se; prostituirati se

    2. izdajati se za
  • vēnto m

    1. veter:
    vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
    vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
    vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
    vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
    forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
    galleria a vento aerodinamični tunel
    giacca a vento obl. vetrovka
    mulino a vento mlin na veter
    secondo il vento che tira pren. po vetru
    sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
    qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
    buttare al vento pren. zapraviti
    dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
    gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
    navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

    2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
    vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
    essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
    pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
    restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

    3. metal. topli zrak

    4. fiziol. evfemistično veter, plin

    5. astr.
    vento solare sončni veter

    6. tehn. napenjalni kabel
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • vezzo m

    1. govor, hoja

    2. (grda) navada, razvada:
    avere il vezzo di imeti navado

    3. ljubkovanje; božanje

    4.
    vezzi pl. afektiranost, prisiljenost

    5. dar, mikavnost, lepota, ljubkost

    6. ogrlica
  • vipera f

    1. zool. gad (Vipera); kača:
    vipera acquaiola (natrice) belouška (Natrix natrix)
    vipera comune laški, rilčasti gad (Vipera aspis)
    vipera dal corno modras (Vipera ammodytes)
    vipera cornuta, della sabbia (ceraste) lefa, rogata kača (Aspis cerastes)
    vipera del deserto puhnica (Bitis arietans)
    vipera della morte (acantofide) smrtna kača (Acantophis antarcticus)
    vipera soffiante kasava (Bitis lachesis)

    2. pren. kača:
    avere una lingua di vipera imeti strupen jezik
    essere una vipera biti strupen kot kača

    3. navt. vrsta čolna na vesla (v beneški laguni)
  • visione f

    1. videnje

    2. gledanje, ogled:
    prima visione film premiera, premiersko predvajanje (filma)
    seconda visione drugo predvajanje
    prendere visione di qcs. ogledati si kaj, pregledati kaj

    3. ekst. pogled, nazor; slika, predstava:
    avere una visione errata, esatta della realtà imeti napačno, točno predstavo o stvarnosti

    4. ekst. pogled, prizor:
    una visione commovente, orribile ganljiv, grozljiv prizor

    5. relig. videnje; prikazovanje

    6. ekst. vizija

    7. ekst. privid; prikazen
  • vittōria f zmaga:
    vittoria! hura! (zmagal sem, zmagali smo)
    vittoria militare vojna zmaga
    vittoria morale moralna zmaga
    vittoria di Pirro pren. Pirova zmaga
    vittoria ai punti šport zmaga po točkah
    la palma della vittoria palma zmage; pren. nagrada, plačilo za zmago
    avere la vittoria in pugno pren. imeti zmago v žepu
    cantar vittoria pren. slaviti zmago, veseliti se uspeha
    ottenere la vittoria in un processo zmagati v pravdi
    riportare vittoria su premagati koga
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • x, X

    A) f, m (iks) (črka) iks:
    x minuscola, X maiuscolo mali x, veliki X
    x come xeres ptt x kot Xanthippe (pri črkovanju); mat. x (znak za prvo neznanko); šport 0 (na stavnem listku znak za neodločen izid tekme);
    avere le gambe a x imeti noge na iks, iksaste noge

    B) agg. iks (neznan):
    giorno X dan iks
    il signor X gospod X