Franja

Zadetki iskanja

  • tramonto m

    1. zahod, zaton:
    dall'alba al tramonto od zore do mraka, ves dan

    2. pren. konec:
    essere al tramonto biti zelo star, biti na koncu (življenjske poti); ekst. biti v zatonu
  • trascolorare, trascolorarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ trascoloro) spremeniti, spreminjati barvo; zardeti; prebledeti:
    trascolorare, trascolorarsi per l'ira zardeti od jeze
  • travedēre* v. intr. (pres. travedo)

    1. zmotiti se

    2. pren. motiti se; biti zaslepljen:
    travedere per l'ira biti zaslepljen od jeze
    travedere per l'amore biti slep zaradi ljubezni
  • tremare v. intr. (pres. trēmo)

    1. tresti se, trepetati, drgetati:
    tremare di freddo, per la rabbia tresti se od mraza, od jeze

    2. ekst. drhteti, podrhtevati:
    il terremoto ha fatto tremare la città potres je zatresel mesto

    3. pren. trepetati, bati se:
    tremare per la sorte di qcn. trepetati za usodo nekoga

    4. pren. drhteti, podrhtevati (glas)

    5. trepetati (luč)
  • trēmito m drget, trepet (tudi ekst.):
    ebbe un tremito d'orrore obšla ga je groza
    esser scosso da un tremito di zatrepetati od
  • tripudio m (pl. -di)

    1. ekst. pren. hrupno veselje

    2. pren. prekipevanje:
    la campagna era tutto un tripudio di colori polje je prekipevalo od barv
  • tuffo m

    1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
    fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

    2. šport skok v vodo

    3. ekst. padec; strmoglavljenje:
    venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

    4. pren. skok, zalet:
    a tuffo v zaletu, požrešno:
    buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
    parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

    5. pren. močno bitje (srca):
    per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
  • ubriaco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. pijan:
    essere ubriaco duro, marcio biti do mrtvega pijan
    sei ubriaco? ali si pijan? ali si normalen?

    2. pren. pijan:
    essere ubriaco d'amore, di odio biti pijan od ljubezni, od sovraštva

    3. ekst. pren. omotičen, omamljen:
    essere ubriaco di stanchezza biti na smrt utrujen

    4.
    maiale ubriaco kulin. svinjska bržola v vinu (toskanska specialiteta)

    B) m (f -ca; m pl. -chi) pijanec, pijanka, pijana oseba
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • uōmo m (pl. uomini)

    1. antrop. človek (Homo sapiens):
    l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

    2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
    i diritti dell'uomo človeške pravice
    a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
    l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
    l'uomo comune navaden človek
    l'uomo del medioevo srednjeveški človek

    3. človek, moški:
    a tutt'uomo pren. z vso močjo
    come un sol uomo pren. vsi skupaj
    da uomo moški:
    cappello da uomo moški klobuk

    4. človek; moški:
    uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
    uomo d'azione človek akcije
    uomo per bene poštenjak
    brav'uomo dober, pošten delavec
    uomo di classe prefinjen, izobražen človek
    uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
    uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
    uomo forte vodilna oseba
    uomo di gusto človek izbranega okusa
    uomo d'onore spoštovana oseba
    uomo di parola mož beseda
    uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
    uomo da poco, da nulla niče
    sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
    uomo di spirito duhovit človek, humorist
    da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

    5. moški; mož:
    per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

    6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
    uomo d'affari poslovnež
    uomo d'arma, di spada vojak
    uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
    uomo di corte dvorjan
    l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
    uomo di legge pravnik, odvetnik
    uomo di lettere književnik, literat
    uomo di mare pomorščak
    uomo di mondo svetovljan
    uomo navigato izkušen človek
    uomo d'onore evfemistično mafijaš
    uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
    uomo di panza mafijski šef
    uomo politico politik
    uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
    uomo di Stato državnik
    uomo di teatro dramatik

    7. človek, posameznik:
    il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

    8. delavec:
    uomo di fatica težak
    l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
    l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

    9. šport igralec (član moštva):
    uomo gol ključni igralec

    10. voj. vojak:
    uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
    uomo di guerra veteran

    11. navt. mornar, mož:
    uomo di mare morski volk
    uomo in mare! nekdo je padel v morje!

    12. človek, nekdo

    13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
    uomo radar aero kontrolor poletov
    uomo ragno človek iz gume, akrobat
    uomo rana človek žaba
    uomo sandwich živi plakat
    uomo siluro voj. živi torpedo
  • urlare

    A) v. intr. (pres. urlo)

    1. tuliti, zavijati (žival)

    2. ekst. rjoveti, rjuti; kričati:
    urlare di dolore, di spavento kričati od bolečine, od groze

    B) v. tr.

    1. rjoveti

    2. peti na ves glas
  • uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
    l'uscio di casa hišna vrata
    l'uscio di strada vhod z ulice
    a uscio a uscio od vrat do vrat
    a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
    tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
    essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
    farsi sull'uscio pogledati na prag
    ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
    infilare, prendere l'uscio popihati jo
    non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
    non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
    spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom
  • uscire* v. intr. (pres. ēsco)

    1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
    uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
    uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
    uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
    uscire in auto peljati se kam z avtom
    uscire a piedi iti kam peš
    uscire da, di casa iti z doma
    uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
    uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
    uscire dalla nave izkrcati se
    uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
    uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
    uscirsene oditi

    2. ekst. iti ven, na sprehod

    3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

    4. ekst. priti, prihajati:
    dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

    5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
    un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

    6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
    uscire a dire reči
    uscire in insulti obkladati z žaljivkami

    7. ekst. uiti, uhajati:
    l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
    uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
    il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
    uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
    uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
    uscire dai gangheri pren. pobesneti
    uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
    uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
    uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
    uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
    uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
    uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

    8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

    9. biti izžreban

    10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
    uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

    11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
    uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
    uscire di carica zapustiti funkcijo
    uscire dal convento razmenišiti se
    uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
    uscire di minorità postati polnoleten
    uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
    uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
    uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
    uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
    uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

    12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
    uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

    13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
    uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
    uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

    14. pren. priti iz, izvirati:
    molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

    15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
    uscire bene, male uspeti, ne uspeti
    uscire vincitore zmagati

    16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
    uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
    sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

    17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
    uscire da una parete stopiti iz stene
    uscire in vetta doseči vrh

    18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
    uscire in consonante končati se s soglasnikom

    19. pren. začeti, začenjati se (maša)
  • vantaggio m (pl. -gi)

    1. prednost

    2. korist, ugodnost:
    a vantaggio v korist
    a tuo vantaggio v tvojo korist, tebi v korist
    ricavare, trarre vantaggio da qcs. imeti korist od česa
    tornare a vantaggio biti v korist

    3. šport prednost:
    portarsi in vantaggio doseči prednost (pred nasprotnikom)
  • venire*

    A) v. tr. (pres. vēngo)

    1. priti, prihajati:
    venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
    venire accanto, vicino približati se
    venire di corsa priteči
    venire dentro vstopiti
    venire fuori iziti, biti objavljen
    venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

    2. priti, prispeti:
    venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
    venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
    venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
    venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
    venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
    venire in fama zasloveti
    venire ai ferri corti skočiti si v lase
    venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
    venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
    venire a morte umreti
    venire a noia zdolgočasiti
    venire in odio zasovražiti
    venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
    venire al sangue krvavo se spopasti
    venire a sapere zvedeti kaj

    3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
    venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
    venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
    venire dal niente ekst. začeti iz niča

    4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
    venire al mondo roditi se
    venire su rasti, razvijati se

    5. iziti se; biti; stati:
    venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
    quanto viene? koliko stane?

    6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
    a venire prihodnji, bodoči
    di là da venire daljni
    appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
    il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
    la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

    7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

    8. pripadati, pritikati

    9.
    venire giù pasti, padati
    venire meno omedleti; odpovedati

    10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
    viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

    11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
    viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

    B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

    C) m
    andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja
  • verde

    A) agg.

    1. zelen (tudi ekst.):
    zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
    diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

    2. ekst. zelen, nezrel

    3. ekst. zelen, svež (drva)

    4. pren. zelen, mlad

    5. pren. krepek, čil

    6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
    piano verde zeleni plan

    B) m

    1. zelenilo, zelena barva

    2. zeleni del:
    essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

    3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
    verde attrezzato urban. rekreacijska površina
    verde pubblico mestno zelenje

    4. pren. moč, mladostnost:
    essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

    5. avto zelena barva (semaforja)

    6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
    granato verde zeleni granat
    verde rame zeleni volk
  • vērso3 m

    1. lit. verz, stih:
    versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
    versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

    2.
    versi pl. lit. pesem, pesniški spis

    3. relig. vrstica (iz svete knjige)

    4. ptičji glas; ekst. živalski glas

    5. klic; krik

    6. govorjenje; hoja:
    fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
    rifare il verso a qcn. posnemati koga

    7. usmeritev (dlak, vlaken)

    8. fiz. smer (vektorjev)

    9. smer:
    cose senza verso stvari brez repa in glave
    per ogni verso od vsepovsod
    andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
    cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
    capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
    pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
    prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
    prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
    rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

    10. pren. način:
    a verso spodobno, kot je treba
    fare a proprio verso narediti po svoje
    non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati
  • vibrare

    A) v. tr. (pres. vibro)

    1. vihteti; ekst. zagnati, izstreliti (puščico):
    vibrare l'anatema contro qcn. pren. izreči anatemo zoper koga

    2. zadati:
    vibrare un pugno zadati udarec s pestjo

    3. podvreči vibraciji (beton)

    B) v. intr.

    1. fiz. vibrirati, tresti se, nihati

    2. ekst. pren. tresti se, vzdrhteti:
    vibrare d'ira tresti se od jeze

    3. pren. izzveneti

    4. pren. odsevati (čustvo)
  • vicino

    A) agg.

    1. bližen, soseden:
    case vicine sosedne hiše
    parente vicino pren. bližnji sorodnik
    stati vicini sosedne države

    2. bližen, ki je blizu:
    essere vicino a partire pripravljati se na odhod
    essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom

    3. pren. soroden, podoben

    B) m (f -na) sosed, soseda:
    essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi

    C) avv. blizu, poleg:
    da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
    conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
    farsi vicino približevati se

    Č) prep. vicino a

    1. zraven, blizu:
    ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...

    2. pri:
    vicino a Gorizia pri Gorici