ōro m
1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta
2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu
3. zlato rumena barva
4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
Zadetki iskanja
- ōrto1 m vrt:
orto botanico botanični vrt
orto forestale drevesnica
orto secco herbarij
la via dell'orto pren. najlažja pot
coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini - ōrza f navt.
1. vrv na jadru
2. ladijska stran proti vetru:
andare all'orza pluti proti vetru
tenersi all'orza držati se vetra - ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)
1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt
2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija
3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos
4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica - ōste m (f -essa) krčmar, krčmarica
PREGOVORI: domandare all'oste se il vino è buono preg. postavljati neumna, nepotrebna vprašanja
fare i conti senza l'oste preg. delati račune brez krčmarja - osteria f gostilna, krčma:
gioco delle osterie igre človek ne jezi se
osteria! arduš! - ovile m ovčjak, ovčja staja:
ricondurre all'ovile pren. nazaj pripeljati izgubljeno ovčico; vrniti družini, domačemu krogu
tornare all'ovile pren. vrniti se domov - pacchiano agg. neotesan, neokusen, kmetavzarski, bahaški:
vestirsi in modo pacchiano neokusno se oblačiti - pace f
1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba
2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi
3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!
4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost
5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti - padretērno m (pl. -ni)
1. relig. Bog
2. pren. važna, vplivna oseba; bog:
si crede un padreterno ima se za malega boga - padrone m (f -na)
1. gospodar:
padrone di casa hišni gospodar
salutare il padrone, la padrona di casa posloviti se
padrone del vapore šalj. veleindustrialec
2. delodajalec, podjetnik:
cercar padrone iskati službo
non aver padrone, padroni biti prost, neodvisen
padrone di bottega šef (v odnosu do podrejenih)
3. (absolutni) gospodar, vladar:
credersi padrone del mondo pren. domišljati si bogvekaj
essere padrone in casa propria biti gospodar v lastni hiši
farla da padrone obnašati se kot gospodar
sei padrone di andare o di restare lahko greš ali ostaneš, kot ti je ljubo
essere padrone di una materia pren. dobro obvladati snov
PREGOVORI: l'occhio del padrone ingrassa il cavallo preg. gospodarjeve oči konja redijo - padronissimo m (f -ma) pog.
sei padronissimo di andare, di restare sam se odloči, da greš, ostaneš - paglia
A) f
1. slama:
balla di paglia bala slame
paglia di legno embalažni skobljanci
avere la coda di paglia pren. kaj skrivati, čutiti se krivega
aver paglia in bocca pren. kaj vedeti, a molčati
bruciare come la paglia goreti kot bakla
è una paglia to je suhec, drobiž
fuoco di paglia pren. kratkotrajen plamen, navdušenje
sedia di paglia slamnata stolica
uomo di paglia (prestanome) pren. slamnati mož
2. obrt slamnat izdelek
3. metal. progavost
B) agg. invar. svetlorumen, svetlomoder:
capelli color paglia svetlomodri lasje - paio m (f pl. -ia) par:
paio di guanti par rokavic
un paio pren. nekaj
un altro paio di maniche pren. drug par rokavic, nekaj povsem drugega
fare il paio dobro se ujemati - palcoscēnico m (pl. -ci) gled.
1. oder
2. ekst. gledališče, teater, gledališka umetnost:
darsi al palcoscenico posvetiti se gledališču - palmento m
1. mlinski kamen; mlinske naprave:
mangiare a quattro palmenti pren. žreti, basati se; slabš. mastno služiti
2. agr. stiskalno korito - palmo m
1. (spanna) ped:
avere il muso lungo un palmo pren. kujati se; (la notizia, il fatto)
ha un palmo di barba pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi
conoscere a palmo a palmo poznati temeljito
restare con un palmo di naso pren. oditi z dolgim nosom
2. toskansko dlan:
(cranio) pulito come il palmo della mano popolnoma gola (lobanja)
3. ped (stara dolžinska mera) - palo m
1. kol; drog:
palo di sostegno podporni kol
dritto come un palo raven kot kol, tog
ha ingoiato un palo pren. hodi, kot da ima kol v hrbtu
rimanere al palo di partenza pren. prestopati se na mestu
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet
2. pren. žarg.:
fare il palo, fare da palo biti na straži (pri kraji, ropu)
3. šport prečka, vratnica - pancetta f
1. pomanjš. od ➞ pancia trebušček:
metter su la pancetta rediti se
2. kulin. panceta:
pancetta affumicata okajena slanina
pancetta di tonno (ventresca) tunova potrebušina - pancia f (pl. -ce)
1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha
2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame