Franja

Zadetki iskanja

  • lumaca f

    1. zool. polž (Limax agrestis)

    2. kulin.
    lumache alla genovese polži po genoveško

    3. pren. počasne:
    camminare a passo di lumaca po polžje se premikati, hoditi

    4. mat.
    lumaca di Pascal Pascalova polževka

    5.
    lumache pl. kulin. polžki (testenine)
  • lunario m (pl. -ri)

    1. lunarij

    2. koledar, pratika:
    sbarcare il lunario pren. preživotariti, pretolči se (skozi mesec)
  • lungo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. dolg:
    lungo disteso kot je dolg in širok
    fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
    abito lungo dolga večerna obleka
    fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
    avere la vista lunga pren. daleč videti
    saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

    2. dolg, visok:
    essere più largo che lungo biti širši kot daljši

    3. (časovno) dolg:
    lungo viaggio dolgo potovanje
    a lungo andare sčasoma
    a lungo dolgo, dolgotrajno
    mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
    farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
    a lunga scadenza dolgoročen

    4. (lento) počasen:
    essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

    5. redek, pog. dolg:
    caffè lungo dolga kava

    6. jezik dolg
    PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

    B) avv. daleč, predaleč

    C) prep.

    1. vzdolž, ob:
    lungo il fiume vzdolž reke

    2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
    lungo i secoli v stoletjih

    Č) m dolžina, oddaljenost:
    misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
    per il lungo e il largo po dolgem in počez
  • luōgo m (pl. -ghi)

    1. kraj, mesto; prostor:
    far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
    in luogo di namesto

    2. področje, dežela; kraj, mesto:
    i luoghi santi sveta dežela, Palestina
    luogo deputato pren. najprimernejše mesto
    sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

    3. zgradba, del zgradbe:
    luogo di culto cerkev
    luogo di pena kaznilnica
    luogo di decenza stranišče
    luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

    4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
    fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
    fuori luogo neprimeren
    aver luogo goditi se

    5. mesto (v nekem zaporedju):
    in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
    in primo luogo predvsem

    6. odlomek (knjige, spisa):
    luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše
  • lupo

    A) m

    1. zool. volk (Canis lupus):
    avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
    tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
    in bocca al lupo! srečno!
    lupo di mare pren. morski volk
    lupo mannaro volkodlak

    2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov

    3. med. lupus
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
    lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
    chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
    chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti

    B) agg. invar.
    cane lupo volčjak
    pesce lupo luben (Labrax lupus)
  • lustrare v. tr. (pres. lustro) loščiti:
    lustrare le scarpe a qcn. pren. komu se laskati, prilizovati
  • ma

    A) cong.

    1. ampak, pa, vendar, toda:
    sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni

    2. a, vendar (na začetku stavka):
    ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
    ma va là! pojdi no!
    ma no! kaj res!
    ma bravo! bravo, bravo!
    ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!

    3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
    ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje

    B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
    non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!
  • macchia1 f

    1. madež, lisa:
    macchia d'inchiostro madež od črnila
    la malattia si espande a macchia d'olio pren. bolezen se naglo širi
    macchia originale relig. izvirni greh

    2. madež, pega:
    macchia solare astr. sončna pega
    macchia ionica fiz. ionska pega
    macchia cieca anat. slepa pega

    3. krivda, greh; sramota, žalitev:
    un individuo con molte macchie sulla coscienza človek, ki ima veliko grehov na duši
    lavare nel sangue una macchia v krvi oprati sramoto
    cavaliere senza macchia e senza paura neoporečen in neustrašen mož
  • macchina f

    1. stroj; naprava, aparat:
    macchina ad acqua, idraulica stroj na vodni pogon
    macchina a vapore parni stroj
    macchina elettrica električni stroj
    macchina ferroviaria železniška lokomotiva
    macchina fotografica fotografski aparat
    macchina da presa (cinepresa) film kinokamera
    macchina da scrivere, per scrivere pisalni stroj
    macchina da cucire šivalni stroj
    macchina agricola kmetijski stroj
    macchina utensile strojn. obdelovalni stroj
    macchina da caffè aparat za kavo
    fare una macchina pog. oprati (s pralnim, pomivalnim strojem)
    fatto a macchina narejen površno, na hitro

    2. avto:
    macchina utilitaria nizkolitražni avto
    farsi la macchina kupiti avto
    andare in macchina peljati se z avtom
    fare macchina indietro peljati vzvratno; pren. odstopiti od namere, premisliti si

    3. pisalni stroj:
    battere a macchina tipkati
    scritto a macchina natipkan
    macchina calcolatrice kalkulator

    4. pren. stroj:
    lavorare come una macchina delati kot stroj

    5. pren. aparat; stroj, mašinerija:
    la macchina dello stato državni aparat
    la macchina dell'amministrazione birokratska mašinerija

    6. pren. spletka, mahinacija
  • maddalena f skesanka:
    fare la maddalena delati se ponižno in skesano
  • maestranza f

    1. mojstrstvo

    2. ceh, bratovščina

    3.
    maestranze pl. delavci (tovarne, obrata), delavstvo:
    le maestranze hanno deciso lo sciopero delavci so se odločili za stavko
  • magistrato m

    1. hist. magistrat

    2.
    magistrato delle acque vodnogospodarska uprava

    3. sodnik:
    ricorrere al magistrato obrniti se na sodišče
  • mai

    A) avv.

    1. nikoli, nikdar; sploh ne:
    mai e poi mai! nikoli!, sploh ne!

    2. sploh, kdaj; neki (v vprašalnih, pogojnih in dubitativnih stavkih):
    dove mai sarà andato a finire il libro! kam neki se je zgubila knjiga!
    caso mai, se mai eventualno, morebitno:
    non scomodarti! caso mai vengo io da te ne daj se motiti, morda pridem jaz k tebi

    B) m invar. šalj.
    il giorno di san mai na dan svetega Nikoli
  • malcostume m nenravnost, nemorala; korupcija:
    combattere il malcostume boriti se zoper korupcijo
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • malora f poguba, nesreča:
    andare in malora propasti, uničiti se
    mandare in malora uničiti
    va' in malora pojdi k vragu!
    alla malora! hudiča!, presneto!
  • mamma

    A) f

    1. pog. mama, mati:
    essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
    essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
    la mamma del vino vinska usedlina
    come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

    2. pren. mati

    B) inter.
    mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!
  • mancanza f

    1. pomanjkanje:
    in mancanza di meglio če ni boljšega

    2. (fallo) zmota; prestopek, prekršek:
    commettere una mancanza pregrešiti se
    mancanza disciplinare disciplinski prekršek
    mancanza al marito, alla moglie nezvestoba do moža, do žene

    3. nepravilnost, napaka
    PREGOVORI: in mancanza di cavalli anche gli asini trottano preg. če ni konj, tudi osli dirjajo; v sili še hudič muhe žre
  • mandare v. tr. (pres. mando)

    1. poslati, odposlati:
    mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
    mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
    mandare a male pokvariti, skvariti
    mandare a fondo potopiti
    mandare in rovina uničiti, razdejati
    mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
    mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
    mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
    mandare via qcn. spoditi koga
    mandare via un operaio odpustiti delavca
    mandare una lettera odposlati pismo
    mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

    2. poslati, nastaviti:
    lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
    mandare in prigione poslati v zapor
    mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

    3. pognati:
    mandare la macchina pognati avto
    mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

    4.
    mandare un grido zakričati
    mandare lampi bliskati se
    mandare sangue krvaveti

    5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
    che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
    piove che Dio la manda lije kot iz škafa
    PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok