Franja

Zadetki iskanja

  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • guadagnare

    A) v. tr. (pres. guadagno)

    1. zaslužiti:
    guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
    guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
    guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
    va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
    c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
    guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

    2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
    guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
    guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
    guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

    3. pren. priti do, doseči:
    guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
    guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

    B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
    senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša
  • il art. determ. m sing.

    1. (označuje določeno osebo ali stvar)
    prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
    è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
    il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
    il Petrarca Petrarka

    2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
    il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

    3. (s kazalno vrednostjo)
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    4. vsak (z distributivno vrednostjo):
    il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
    costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

    5. v, med (s časovno vrednostjo):
    ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
    sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
  • indiētro

    A) avv.

    1. nazaj:
    avanti e indietro naprej in nazaj
    l'orologio è indietro, va indietro ura zaostaja
    dare indietro qcs. kaj vrniti, vračati
    tirarsi indietro pren. umakniti, umikati se (obveznostim)
    essere, rimanere indietro in qcs. v čem zaostajati
    essere indietro pren. malo razumeti
    fare macchina indietro pren. sneti besedo, umakniti se

    2.
    all'indietro nazaj; v obratno smer:
    cadere all'indietro pasti vznak

    B) inter. nazaj!
  • infērno m

    1. relig., mitol. spodnji svet, podzemlje, kraljestvo mrtvih

    2. relig. pekel:
    caldo d'inferno pren. peklenska vročina
    diavolo dell'inferno pren. zlobnež
    lingua d'inferno pren. hudobnež, opravljivec
    tizzone d'inferno pren. lopov, zdrahar
    soffrire le pene dell'inferno pren. prestajati peklenske muke
    mandare qcn. all'inferno pren. koga poslati k vragu
    va all'inferno! pojdi k vragu!

    3. pren. pekel, peklenska muka:
    vivere insieme era divenuto un vero inferno skupno življenje je postalo pravi pekel

    4. bot.
    fico d'inferno (ricino) ricinus (Ricinus communis)
    PREGOVORI: la via dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
  • la1

    A) art. determ. f sing.

    B) pron. f jo; to:
    la sento slišim jo
    chiamala pokliči jo!
    me la pagherai! to si boš zapomnil! ti že pokažem!
    La prego (vljudnostni izraz) prosim Vas
    la va male stvar slabo kaže


  • A) avv.

    1. (za določanje kraja) tam, tja:
    mettilo là sul tavolo daj ga tja na mizo!
    mi dai quel libro là? ali mi daš tisto knjigo tam?

    2. (za podkrepitev pri ukazu, izrazih ogorčenja ipd.)
    ma va' là! pojdi no!
    alto là! voj. stoj!

    3. približno, tam (za čas):
    là verso Natale tam okrog Božiča

    4.
    in là onkraj, na drugo stran:
    farsi in là umakniti se
    essere in là con gli anni biti v letih

    5.
    di là (za kraj) tam, tja:
    l'al di là pren. onstranstvo
    andare di qua e di là iti vsepovsod
    per di là ondod

    6.
    là per là takoj, v trenutku

    B) prep.
    di là da, di là di onkraj:
    una cosa di là da venire nekaj negotovega, nekaj še daljnjega
  • lardo m

    1. slanina, špeh:
    nuotare nel lardo pren. živeti v izobilju
    essere una palla di lardo biti debel kot prašič

    2. toskansko (strutto) svinjska mast
    PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. tolikokrat gre vrč po vodo, dokler se ne razbije
  • ma

    A) cong.

    1. ampak, pa, vendar, toda:
    sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni

    2. a, vendar (na začetku stavka):
    ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
    ma va là! pojdi no!
    ma no! kaj res!
    ma bravo! bravo, bravo!
    ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!

    3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
    ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje

    B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
    non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven!
  • malora f poguba, nesreča:
    andare in malora propasti, uničiti se
    mandare in malora uničiti
    va' in malora pojdi k vragu!
    alla malora! hudiča!, presneto!
  • manico m (pl. -ci, -chi)

    1. ročaj, držaj:
    benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
    avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
    ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
    il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
    gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

    2. vrat (zvona)

    3. glasba vrat (pri godalih)

    4. aero krmilna palica
  • mare m

    1. morje:
    andare per il mare pluti
    colpo di mare močen val
    forza del mare jakost morja
    furia di mare morski vihar
    frutti di mare morske specialitete; školjke
    gente di mare pomorščaki
    in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
    in alto mare na odprtem morju
    il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
    lupo di mare pren. morski volk
    mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
    mare grosso viharno morje
    braccio di mare morska ožina
    buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
    cercare per terra e per mare iskati povsod
    portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
    una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
    un mare senza fondo pren. brezno brez dna

    2. geogr.
    Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
    Mare Adriatico Jadransko morje
    Mare del Nord Severno morje
    Mare Baltico Baltsko morje
    Mare Egeo Egejsko morje
    Mare Ionio Jonsko morje
    Mar Nero Črno morje
    Mar Rosso Rdeče morje

    3. geogr. morje (na Luni)

    4. morje, velika površina:
    mare di sabbia peščeno morje

    5. morje, velika količina, množina:
    versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
    mare magno pren. ogromno
    PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži
  • mērito m

    1. zasluga:
    a pari merito šport z istim časom, enako plasiran
    dare merito a qcn. di qcs. priznati komu zasluge za kaj
    la riuscita va, torna a merito di tutti i collaboratori za uspeh so zaslužni vsi sodelavci

    2. ekst. vrednost:
    opera di nessun merito delo brez vsakršne vrednosti

    3. plačilo:
    Dio ve ne renda merito! Bog poplačaj!

    4. bistvo:
    entrare nel merito di una questione lotiti se bistva, razčleniti bistvo problema

    5. (v označevanju odlikovanj)
    medaglia al merito militare medalja za vojne zasluge
  • messa1 f

    1. relig. maša:
    messa bassa, letta, piana navadna maša
    messa novella nova maša
    messa solenne peta maša
    messa da requiem zadušnica
    andare a, alla messa iti k maši
    va' alla messa! šalj. pojdi k vragu!

    2. glasba maša:
    messa da requiem rekviem
  • zzo

    A) agg.

    1. pol, napol, polovičen:
    mezzo chilo pol kilograma
    donna a mezzo servizio hišna pomočnica
    mezza figura pren. povprečnež
    mezze misure pren. polovične mere

    2. srednji:
    uomo di mezza taglia srednje velik človek; pren. moralni povprečnež
    vestito di mezza stagione spomladanska, jesenska obleka

    B) m

    1. polovica

    2. sredina:
    nel mezzo della strada sredi ceste
    via di mezzo pren. srednja pot, kompromisna rešitev
    l'età di mezzo srednji vek
    Italia di mezzo Srednja Italija
    in questo, quel mezzo medtem
    non por tempo in mezzo ne odlašati
    ne va di mezzo il buon nome gre za njegovo čast
    levare di mezzo qcs. kaj odstraniti
    levare di mezzo qcn. koga spraviti s poti, ubiti
    levarsi di mezzo oditi

    3. pren. mera, umerjenost:
    il giusto mezzo prava mera, zlata sredina

    4. sredstvo:
    il fine giustifica i mezzi cilj opravičuje sredstva
    mezzi di comunicazione prometna sredstva; občila
    mezzi di pagamento plačilna sredstva
    mezzi di produzione proizvajalna sredstva
    per mezzo di, a mezzo di s, z

    5. zmožnost, sposobnost:
    un atleta di notevoli mezzi športnik s precejšnjimi sposobnostmi

    6. voj. vozilo (transportno, bojno):
    mezzi corazzati oklepna vozila
    mezzo da sbarco plovila za izkrcavanje
    mezzo di fortuna zasilno vozilo

    C) m pl. denar, finančna sredstva
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • noi pron. m, f

    1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
    noi siamo democratici mi smo demokrati
    siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

    2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
    a noi! živeli!
    torniamo a noi vrnimo se k stvari

    3. (skupaj z raznimi predlogi)
    da noi pri nas (doma, v našem kraju)
    parlano di noi govorijo o nas
    vieni con noi pojdi z nami
    ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
    non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

    4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
    noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

    5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
    quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

    6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
    gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo
  • o1 cong.

    1. ali (ločilno):
    per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
    vivo o morto živ ali mrtev
    o la va o la spacca kar bo, pa bo
    o la borsa o la vita! denar ali življenje!

    2. ali, oziroma (eksplikativno):
    la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica