Franja

Zadetki iskanja

  • estrinsecare v. tr. (pres. estrinseco) pokazati. razodeti, izraziti, izražati:
    estrinsecare il proprio pensiero izraziti svojo misel
  • fantōccio

    A) m (pl. -ci) pajac, možic, lutka, strašilo (tudi pren.):
    quando la smetterai di fare il fantoccio? kdaj boš začel misliti s svojo glavo ?

    B) agg.
    governo fantoccio pren. marionetna vlada
  • fiamma

    A) f

    1. plamen:
    la casa era avvolta dalle fiamme hiša je bila v plamenih
    fiamma ossidrica oksidirni plamen
    fiamma ossiacetilenica acetilenski plamen
    andare in fiamma vneti se
    dare alle fiamma zažgati
    mettere a fuoco e fiamme opustošiti
    far fuoco e fiamme razburiti se; močno si prizadevati za kaj
    ritorno di fiamma pren. ponovna vzplamenitev starih strasti
    condannare alle fiamme obsoditi na grmado

    2. pren. plamen, ogenj; ljubezen, ljubljena oseba:
    la fiamma dell'amore plamen ljubezni
    ha visto una sua vecchia fiamma videl je spet svojo staro ljubezen

    3. živo rdeča barva, ognjeno rdeča barva:
    un cielo di fiamma živo rdeče, ognjeno nebo
    sentirsi salire le fiamme al viso pordeti v obraz
    diventare di fiamma zardeti

    4. pl. našitki:
    fiamme gialle pripadniki finančne straže (policije)

    5. voj. navt. trikotna signalna zastava

    B) agg. invar. živo rdeč, ognjeno rdeč
  • filare1

    A) v. tr. (pres. filo)

    1. presti:
    filare grosso pren. na veliko zapravljati
    al tempo che Berta filava v starih dobrih časih

    2. pren. puščati, da curlja; curljati:
    la botte fila il vino iz soda curlja vino
    filare un suono glasba podaljšati glas

    3.
    filarsela, filarsela all'inglese popihati jo po francosko

    B) v. intr.

    1. curljati:
    l'olio fila olje curlja
    la candela fila sveča se kadi
    filare di paura pren. na smrt se bati

    2. pren. teči:
    discorso che fila tekoče, jasne besede

    3. presti (mačka)

    4. pren. teči, drveti:
    la macchina fila ch'è una bellezza avto teče, da je veselje

    5. naglo oditi, pobegniti:
    fila!, filate ! poberi se!, poberite se!
    filare diritto pren. opravljati svojo dolžnost
    far filare qcn. pren. držati koga na vajetih

    6. šalj. ljubimkati
  • giurare

    A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    giurare il falso krivo priseči
    giurare il vero prisegati na resničnost česa
    giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
    giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
    giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
    giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
    ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako

    B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
    giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
    giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom
  • guscio m (pl. -sci)

    1. lupina, luščina; oklep:
    il guscio delle noci orehova lupina
    il guscio dei piselli grahova lupina
    il guscio d'uovo jajčna lupina
    uova al guscio mehko kuhana jajca
    il guscio della tartaruga želvji oklep

    2. lupina, majhna ladja, hišica:
    tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
    uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic

    3. toskansko prevleka

    4. ogrodje, lupina
  • imporre*

    A) v. tr. (pres. impongo)

    1. dati, dajati:
    imporre la corona kronati
    imporre un nome dati ime

    2. nalagati, naložiti; vsiliti, vsiljevati; uveljaviti, uveljavljati; ukazati:
    imporre una tassa naložiti davek
    imporre la propria volontà uveljaviti svojo voljo
    imporre il silenzio ukazati tišino

    3.
    imporre le mani sul capo relig., knjižno posvetiti, blagosloviti
    imporre il galero posvetiti za kardinala

    B) ➞ imporsi v. rifl. (pres. mi impongo)

    1. uveljaviti, uveljavljati se
    imporsi all'attenzione generale zbuditi splošno pozornost

    2. biti potreben, nujen:
    un problema che si impone per la sua urgenza problem, ki ga je nujno rešiti
  • mercato m

    1. tržnica, trg; sejem:
    mercato coperto pokrita tržnica
    mercato del bestiame živinski sejem
    giorno di mercato sejemski dan
    tenere mercato imeti sejem

    2. ekon. trženje, trgovanje; tržni posli:
    mercato fiacco mrtvilo (v poslih)
    mercato nero črna borza
    prezzo di mercato tržna cena
    a buon mercato poceni

    3. ekon. trg, tržišče:
    analisi di mercato tržna analiza
    economia di mercato tržno gospodarstvo
    mercato interno notranje tržišče
    mercato estero zunanje tržišče
    mercato comune europeo Skupni evropski trg

    4. slabš. nedovoljeno trgovanje, barantanje:
    fare mercato del proprio onore prodajati svojo čast

    5. hrušč, zmešnjava, gneča
  • metà f

    1. polovica:
    la prima metà del secolo prva polovica stoletja
    una buona metà dobra polovica
    ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
    permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

    2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
    a metà napol, na pol
    dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
    dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
    fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
    fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
    vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
    per metà po sredini; pren. delno:
    tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
    è vero solo per metà samo deloma, napol je res
  • mio

    A) agg.

    1. moj

    2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
    caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
    Dio mio! moj Bog!

    3. moj (zame običajen):
    non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

    B) pron.

    1. moje

    2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
    mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
    non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
    devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
    è dalla mia drži z mano, na moji strani je
    hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
    ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • ostentare v. tr. (pres. ostēnto) razkazovati:
    ostentare le proprie richezze razkazovati svoje bogastvo
    ostentare superiorità poudarjati svojo superiornost
  • pensare

    A) v. intr. (pres. pēnso)

    1. misliti; premisliti, premišljati; razmisliti, razmišljati:
    pensare con la propria testa misliti s svojo glavo
    pensarci su dobro razmisliti (o čem)
    pensa e ripensa po dolgem razmišljanju
    pensare tra sé, in cuor suo misliti pri sebi

    2. (badare) meniti se (za), gledati (na), poskrbeti, pobrigati se (za):
    pensare ai fatti propri brigati se za svoje zadeve

    3. razmisliti, imeti mnenje o:
    pensare bene, male di qcn. o kom imeti dobro, slabo mnenje

    B) v. tr.

    1. predstaviti, predstavljati si

    2. izmisliti, izmišljati:
    una ne fa e cento ne pensa temu jih nikoli ne zmanjka (domislic, rešitev ipd.)

    3. meniti

    4. nameravati
  • prōprio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. lasten:
    nome proprio jezik lastno ime
    senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

    2. lasten, oseben:
    sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

    3. točen, primeren; resničen, pravi:
    questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

    B) avv.

    1. prav, zares:
    sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
    le dice proprio grosse prav debele klati

    2. sploh:
    non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

    C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
    ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
    è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

    Č) m svoje, lastnina:
    avere del proprio imeti kaj svojega
    in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
    avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
    lavorare in proprio delati zasebno
    rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati
  • rannicchiare

    A) v. tr. (pres. rannicchio) sključiti, skrčiti

    B) ➞ rannicchiarsi v. rifl. (pres. mi ranniccho) stisniti, stiskati se; pritajiti se, potuliti se:
    rannicchiarsi nel proprio guscio pren. pritajiti se v svojo lupino, živeti odmaknjeno
  • responsabilità f

    1. odgovornost:
    responsabilità civile, morale civilna, moralna odgovornost
    fare qcs. sotto la propria responsabilità kaj storiti pod svojo odgovornostjo

    2. pravo odgovornost:
    responsabilità diretta, indiretta neposredna, posredna odgovornost
    responsabilità limitata ekon. omejena odgovornost, omejeno jamstvo
  • risplēndere* v. intr. (pres. risplēndo)

    1. bleščati se; svetiti se; lesketati se; odsevati

    2. pren. blesteti:
    risplendere per bellezza blesteti s svojo lepoto
  • sfōggio m (pl. -gi) blišč, sijaj, pomp; bahavo razkazovanje:
    fare sfoggio di abiti, di erudizione bahavo razkazovati obleke, svojo načitanost
  • stōria f

    1. zgodovina:
    storia greca, romana grška, rimska zgodovina
    storia medievale, moderna, contemporanea srednjeveška, novoveška, sodobna zgodovina
    cattedra di storia e filosofia šol. katedra za zgodovino in filozofijo
    il giudizio della storia sodba zgodovine
    alterare, falsificare la storia potvarjati zgodovino
    passare alla storia postati del zgodovine

    2. zgodovina, zgodovinsko delo; pog. zgodovinski učbenik

    3.
    storia dell'arte, del cinema, del diritto, della filosofia, della tecnica zgodovina umetnosti, filma, prava, filozofije, tehnike
    storia naturale naravoslovje

    4. (osebna) zgodba; ekst. ljubezensko razmerje; pog. štorija:
    ti racconterò la storia della mia vita povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo
    anni fa ebbe una storia con una cantante pred leti se je spečal z neko pevko

    5. ekst. zgodba, zadeva; štorija:
    non voglio più sentir parlare di questa storia o tej zadevi nočem slišati več
    è la solita storia spet stara pesem

    6. zgodba, povest, pravljica:
    la storia dei cavalieri della tavola rotonda zgodba o vitezih okrogle mize
    la storia di Cappuccetto Rosso pravljica o Rdeči kapici

    7. izmišljotina; izgovor:
    non credere, è tutta una storia nikar ne verjemi, saj je vse izmišljeno

    8.
    storie pl. izmikanje, mečkanje; cirkus:
    su, non fare tante storie ne delaj no takega cirkusa!
    PREGOVORI: la storia è maestra di vita preg. zgodovina je življenjska učiteljica
  • strada f

    1. cesta; pot:
    strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    strada deserta, solitaria samotna cesta
    strada battuta, frequentata prometna cesta
    strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
    strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
    strada carrozzabile, camionabile vozna pot
    strada maestra glavna cesta
    strada mulattiera tovorna pot
    strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
    strada ferrata železnica
    circolazione, traffico su strada cestni promet
    codice della strada avto cestnoprometni predpisi
    corsa su strada šport cestna vožnja
    gara fuori strada šport terenska vožnja
    attraversare la strada prečkati cesto
    dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
    tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

    2. pot:
    strada facendo spotoma
    a un'ora di strada uro hoda daleč
    uomo della strada človek z ulice, navaden človek
    andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
    andare per la propria strada iti svojo pot
    divorare la strada avto požirati cesto, drveti
    essere sulla buona strada biti na dobri poti
    essere a metà strada biti na pol poti
    fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
    un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
    incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

    3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
    andare fuori strada zaiti s prave poti
    andare per la propria strada iti svojo pot
    cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

    4. pren. cesta; stranpot:
    buttarsi, darsi alla strada postati baraba
    crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
    mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

    5. slabš.
    di strada, da strada pocesten:
    donna, donnaccia di strada pocestnica
    ladro di strada razbojnik
    parole da strada prostaško govorjenje
    ragazzo di strada pobalin

    6. pot, prehod (tudi pren.):
    aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
    farsi strada uveljaviti se, zmagati:
    la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
    fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
    fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

    7. pren. pot, način, sredstvo:
    non c'è altra strada ni druge poti

    8. ekst. astr. orbita, tir, pot
    PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
    la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni